Smer razvoja: zelena revolucija na stari celini
Preobrazba Evrope Na mizi v Bruslju je velik sveženj predlogov kot prispevek EU k zajezitvi podnebne krize
Orjaški podnebni sveženj Pripravljeni na 55, ki ga je predstavila evropska komisija, je načrt, s katerim naj bi v EU preobrazili gospodarstvo in družbo, da bi dosegli ambiciozne cilje pri zmanjšanju izpustov CO . dopisnik iz Bruslja
EU, ki naj bi postala do leta 2050 podnebno nevtralna, želi po novem že do leta 2030 znižati izpuste za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Cilj je sicer ambiciozen, a za okoljevarstvenike še vedno prenizek. Predlogi evropske komisije tlakujejo pot temeljitim spremembam na številnih področjih. Po veljavni ureditvi naj bi bili izpusti CO novih vozil leta 2030 za 37,5 odstotka nižji kot letos. Bruselj predlaga strožje zahteve, znižanje za 55 odstotkov. Še več, leta 2035 naj sploh ne bi več registrirali novih avtomobilov z dizelskimi ali bencinskimi motorji.
Podnebno nevtralni naj ne bi bili le avtomobili, ki jih poganja elektrika, temveč tudi tisti na vodik ali sintetična goriva. Strožja pravila za izpuste CO bi omogočila doseganje podnebnih ciljev – promet je sektor, v katerem se izpusti v Evropi še vedno zvišujejo –, državljanom pa bi zagotovili tudi cenejšo energijo in boljšo kakovost zraka. V avtomobilski industriji opozarjajo, da bi predloge evropske komisije moralo spremljati več spodbud za postavljanje infrastrukture za polnjenje avtomobilov. To bo velik zalogaj, saj bo po projekcijah leta 2030 na cestah v EU že 30 milijonov električnih avtomobilov.
»Nič od tega, kar smo predstavili, ne bo lahko. Bo krvavo težko,« je ocenil izvršni podpredsednik
• Osnovna logika podnebnih načrtov je, da morajo izpusti CO imeti svojo ceno.
• V evropski komisiji želijo socialno pravično zeleno preobrazbo.
• Ker se izpusti v prometu še povečujejo, bo več novih omejitev.
evropske komisije za zeleni načrt Frans Timmermans. A v njegovih očeh v času podnebne krize druge poti ni. V sistem trgovanja s kuponi za izpuste CO (ETS) v ogljično potratni industriji in energetiki bodo vnesli novosti. Hitreje bi zmanjševali količino brezplačnih kuponov, ki jih na leto dobi industrija (preostanek mora kupiti), v letalskem prometu bi jih odpravili do leta 2027. Sistem trgovanja s kuponi bi uvedli še v promet in stavbe. To bi pomenilo, da bodo fosilna goriva za vozila ali ogrevanje stanovanj dražja.
»Določanje cene ogljika smo izbrali kot jasen usmerjevalen in na trgu temelječ instrument s socialnim nadomestilom. Načelo je preprosto: izpusti CO morajo imeti ceno, ki potrošnike, proizvajalce in inovatorje spodbudi k izbiri čistih tehnologij, da se usmerijo k čistim in trajnostnim izdelkom,« je dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Prepričana je, da takšna logika deluje, saj je sistem ETS že precej pripomogel k zniževanju izpustov v industriji in proizvodnji energije. Ker ena križarka ustvari toliko izpustov kot 80.000 avtomobilov, ga je treba vključiti tudi v pomorski promet.
Socialna razsežnost svežnja
V evropski komisiji poudarjajo socialno razsežnost svežnja, ki naj bi zmanjševala negativne posledice preobrazbe. »Tranzicija bo prizadele vse. Vprašanje je, kako jo naredimo pravično,« je ocenil podpredsednik Timmermans. Ustanovljen naj bi bil nov socialni sklad za pomoč najšibkejšim. V obdobju 2025–2032 bi mobiliziral za 72,2 milijarde evrov naložb za pomoč ranljivim gospodinjstvom, uporabnikom prometa, malim podjetjem. Spodbujali naj bi naložbe v energetsko prenovo stavb, v čisto ogrevanje, vključevanje obnovljivih virov.
Nove omejitve bodo povečale pritisk ogljično intenzivne industrije in njen konkurenčni položaj na globalnem trgu. Že tradicionalen pojav je, da se proizvodnja seli v dežele zunaj EU z manj strogimi pravili ali se proizvodnja nadomešča z uvozom od tam. Rešitev, ki jo predlaga, je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah. To bi bila posebno dajatev za uvoz, denimo jekla iz dežel, kjer proizvodnja poteka z blažjimi pravili za CO . Uvedba takšnega režima bo po drugi strani sprožila razprave na trgovinskem področju, saj bi na Kitajskem ali v ZDA utegnila biti obravnavana kot protekcionizem.
Kdaj bi lahko bili predlogi, ki so na številnih področji politično kočljivi, sprejeti v zakonodajnem postopku v evropskem parlamentu in v svetu EU, se še ne ve.