Zaprtje Teša 6, gradnja polnilnic in prilagoditev izvoznikov
Posledice za Slovenijo Prodaja vozil z motorjem na notranje izgorevanje znaša več kot 90 odstotkov celotne prodaje
Sloveniji se bo zaostrena strategija EU poznala na več področjih. Po eni strani počasneje prehajamo na obnovljive vire energije, a tudi na področju prometne infrastrukture in voznega parka še ni premika. Po drugi strani bo hitrejši umik prodaje vozil z notranjim izgorevanjem zahteval opazne prilagoditve dela gospodarstva.
Po podatkih statističnega urada se emisije CO v Sloveniji po letu 2014 2 spet povečujejo (zadnji podatki so sicer za leto 2018). To velja tako za porabo gospodinjstev kot gospodarstvo (skupaj z delovanjem države). Povečanje emisij CO v go2 spodinjstvih je skoraj izključno posledica prometa. V gospodarstvu je kar petina rasti nastala na področju preskrbe z električno energijo, kažejo podatki Sursa, to je toliko, kot so emisije povečale vse predelovalne dejavnosti skupaj.
V Nemčiji je delež prodaje vozil s povsem električnim pogonom junija znašal 12 odstotkov, delež vozil z motorjem na notranje izgorevanje pa je zdrsnil pod 60 odstotkov. V Sloveniji prodaja vozil z motorjem na notranje izgorevanje še vedno znaša več kot 90 odstotkov celotne prodaje, delež električnih vozil pa le dva odstotka. A tržni deleži v prodaji so le manjši del izzivov, ki so pred Slovenijo.
Po podatkih Reutersa bo svetovna avtomobilska industrija za razvoj električnih vozil do leta 2025 porabila 280 milijard evrov. Vrednost se je od lani povečala za 41 odstotkov. Povečanim naložbam se bodo morali pridružiti tudi slovenski izvozniki, predvsem proizvajalci avtomobilskih komponent in baterij.
Precej večji izziv bo gradnja ustrezne infrastrukture v Sloveniji. Prav ta je, poleg konkurenčnejših cen električnih vozil, nujna, da pride do preusmeritve. Načrti trajnostnega razvoja se ne bodo smeli usmerjati zgolj v dostopnejši javni promet, ampak tudi v prilagoditev infrastrukture za (električna) osebna vozila in precejšnje povečanje kapacitet elektroenergetske infrastrukture. Polnilnic je premalo.
Slovenija kar 69 odstotkov električne energije proizvede iz formalno obnovljivih virov, a je v ta podatek vključena jedrska elektrarna, ki ima kar 37-odstotni delež proizvodnje električne energije. Skrb vzbujajoče pa je, da so se ta razmerja v zadnjem desetletju le malo spremenila, opazen del premika je posledica delovanja energetskih obratov in ne toliko spremembe strukture virov. Leta 2010 je delež obnovljivih virov znašal 63,1 odstotka. Slovenija bo za doseganje ciljev verjetno morala zmanjšati vpliv (zapreti) termoelektrarno, a hkrati močno povečati kapacitete proizvodnje (in prenosa) električne energije. Glede na sedanje razmere in težave pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo vodnih in vetrnih elektrarn to skoraj gotovo pomeni gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne.