Kanclerko čaka prijetnejši obisk, a spori ostajajo
Pred srečanjem z Joejem Bidnom Odprta vprašanja med državama so enako pereča
Kanclerka Angela Merkel bo danes v Washingtonu obiskala ameriškega predsednika Joeja Bidna. Čeprav so Nemci ob odhodu Donalda Trumpa olajšano zavzdihnili in so se odnosi med državama že s tem vidno popravili, spori ostajajo. Voditeljema vsekakor ne bo manjkalo tem za pogovor: tu so sporni plinovod Severni tok 2, odnosi s Kitajsko, kazenske carine, ki so bile uvedene v času Trumpa, Biden pa jih je ohranil, pa tudi prihodnji položaj Ukrajine in drugi vidiki odnosov ZDA z EU.
Barbara Zimic dopisnica iz Frankfurta
Kanclerka bo danes bržčas na zadnjem, poslovilnem obisku v ZDA. Na njeno in na srečo mnogih v Nemčiji ter Evropi bo poslavljanje potekalo v prijateljskih in bolj sproščenih odnosih, kot bi, če sploh, pod prejšnjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Biden bo kanclerko in njenega moža Joachima Sauerja gostil tudi na večerji skupaj z ženo Jill Biden, Angela Merkel pa bo v šestnajstletni kanclerski karieri obiskala že četrtega ameriškega predsednika, ki ga dobro pozna še iz časov, ko je bil podpredsednik v mandatu Baracka Obame.
A prijateljsko vzdušje in tako imenovana vrnitev ZDA na mednarodni parket, ki je bila očitna že ob nedavnem srečanju držav skupine G7 in ob Bidnovih govorih, ki pričajo o njegovem razumevanju pomembnosti sodelovanja EU z ZDA, nikogar ne bi smela zaslepiti. Odnosi med Washingtonom in Berlinom ter ne nazadnje Brusljem so skrhani in potrebujejo obnovo pa tudi nadgradnjo, kot je opozoril marsikateri poznavalec razmer. Zahteve, ki jih je Nemčiji in EU brez dlake na jeziku postavil Trump, ostajajo, naj je to financiranje Nata ali odnosi s Kitajsko.
Plinski gordijski vozel
Angela Merkel prihaja k Bidnu s polno prtljago odprtih tem, med katerimi naj bi bil tik pred razrešitvijo spor o plinovodu Severni tok 2. Državi se intenzivno dogovarjata o tem nesporazumu, gordijski vozel naj bi presekali še pred koncem poletja. Kanclerka, ki je v ponedeljek v Berlinu gostila ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je dejala, da podpisa dogovora danes še ni pričakovati. Zdi pa se, da bo ta spor vendarle rešen še pred jesenskimi volitvami in da bo vključeval preobrazbo ukrajinske energetike v proizvodnjo in izvoz nekaterih pomembnih novih virov energije, kot je na primer vodik.
Nemška industrija na drugi strani poziva kanclerko, naj se z Bidnom dogovori o odpravi carin, ki so bile uvedene na nekatere izvozne izdelke iz EU, med drugim na jeklo, pa tudi o odpravi koronavirusnih omejitev za potovanja iz EU v ZDA. Medtem ko je EU nekatere omejitve odpravila, Evropejci v ZDA še vedno ne morejo potovati. Zlasti je to moteče za podjetja, ki poslujejo na obeh straneh Atlantskega oceana, zato so se v zadnjih dneh različna gospodarska združenja na kanclerko pa tudi na ameriško veleposlaništvo v Berlinu obrnila s pozivi, naj vendarle znova omogočijo poslovna potovanja med EU iz ZDA brez posebnih ovir.
Tu so še druga vprašanja, pri katerih so ZDA in Nemčija na nasprotnih bregovih: ameriška stran si želi odkrite ekonomske in siceršnje fronte s Kitajsko pa tudi Rusijo, od Nemčije pa ni pričakovati drugega kot ekonomsko-politični pragmatizem. Kitajska je takoj za ZDA najpomembnejša nemška gospodarska partnerica. Nemčija si na drugi strani močno prizadeva za pospešitev doseganja podnebnih ciljev, medtem ko si v ZDA kljub Bidnovi podpori boju proti podnebnim spremembam ne želijo dodatnih obremenitev za gospodarstvo.
Zahteve, ki jih je Nemčiji in EU postavil Trump, niso izginile: naj je to inanciranje Nata ali odnosi s Kitajsko.