Južnokorejskim tehnološkim delavcem se v službi slabo godi
Delovna kultura Nova spletna podjetja tarejo mnoge iste težave kot stare poslovne gigante
Ko je Park He Rjung nastopila službo pri velikem spletnem podjetju blizu južnokorejske prestolnice Seul, je imela velika pričakovanja. »Obljubljajo tako imenovano ploščato hierarhijo, gibljiv delovni čas in inovativno delovno mesto med mladimi sodelavci,« pravi 26-letna diplomantka. »V resnici pa ti naložijo ogromno dela, ne da bi ti povedali, kako ga opraviti. Vzpostavljeni nista ne struktura ne komunikacija. Kadrovskemu oddelku se ne moreš pritožiti, ker je odgovorna oseba verjetno hodila s tvojim šefom v šolo.« Park He Rjung (to ni njeno pravo ime) namerava dati odpoved takoj, ko bo lahko. Pravi, da mnogi njeni sodelavci mislijo enako.
Delovna kultura Južne Koreje je zloglasno kaznovalna. Delovnik v tej državi je med najdaljšimi v organizaciji OECD, katere članice so večinoma bogate države. Pisarniški delavci imajo le malo nadzora nad svojim časom in majhne možnosti, da jih ne doleti slabo vodstvo. Že dolgo se pritožujejo nad gapjil, avtoritativnim odnosom višjih vodstvenih delavcev, ki zlorabljajo svoja pooblastila, vpijejo na pomočnike, zahtevajo neplačano celonočno delo in delo ob koncu tedna, zaposlene pošiljajo po osebnih opravkih in podrejene silijo, da po končanem delovniku z njimi ure in ure preživljajo ob pijači.
Najprestižnejši delodajalci v državi, na primer tehnološki konglomerat Samsung, privabljajo najbolje usposobljene iskalce zaposlitve z dobro plačanimi delovnimi mesti in velikodušnimi dodatki. Toda ugodnosti spremljajo stroga hierarhija, dolg delovnik in brez dvoma tudi številne priložnosti za gapjil.
Nasprotno pa se novejša podjetja, kot so Naver (med drugim iskalnik), Kakao (sporočanje) in Coupang (e-trgovina), ter mnoga druga manjša zagonska podjetja zgledujejo po svojih predhodnikih iz ameriške Silicijeve doline. Obljubljajo idilično meritokracijo, kjer se delavci med seboj kličejo po izmišljenih angleških imenih in ne po službenem nazivu, kjer so spoštovani kot posamezniki in kjer jih ocenjujejo na podlagi idej in ne števila ur, ki jih preživijo za mizo. Na voljo so jim vreče za sedenje.
Nekatera podjetja vendarle iščejo rešitve
Toda vrsta dogodkov v zadnjih mesecih kaže, da se južnokorejska delovna mesta – in šei – težko spreminjajo. Februarja so delavci
Delovna kultura Južne Koreje je zloglasno kaznovalna. Delovnik v tej državi je med najdaljšimi v organizaciji OECD, katere članice so večinoma bogate države.
v Kakau začeli uporabljati aplikacijo blind, ki zaposlenim omogoča anonimne pritožbe. Kritizirali so sistem medsebojnega ocenjevanja v podjetju, ki po njihovih besedah spodbuja osebne napade in zastruplja vzdušje. Aprila so zaposleni v družbi Krafton, ki je izdala priljubljeno spletno igro player unknown’s battlegrounds, na ministrstvo za delo naslovili peticijo, da bi jih njihov šef nehal siliti v nadurno delo brez dopusta.
Maja je delavec podjetja Naver storil samomor, ker so ga na delovnem mestu nadlegovali. To je povzročilo ogorčenje medijev, pridiganje zaskrbljenih politikov in sindikalne proteste pred sedežem podjetja. Coupang, največje podjetje za dostavo v državi, je že dolgo tarča kritik zaradi razmer, v katerih delajo logistični delavci. Junija so ga potrošniki bojkotirali, potem ko je v požaru v enem od njegovih skladišč umrl gasilec. Delavci v pisarnah se pritožujejo zaradi ukazovalnih šefov in nepredvidljivih odločitev v podjetjih.
Nekateri opazovalci slabe razmere pripisujejo začetnim težavam, ki jih imajo podjetja pri preoblikovanju iz zagonskih v velike korporacije. Neki delavec je za lokalne medije povedal, da so v korejskih tehnoloških podjetjih najslabši vidiki korejskih poslovnih hierarhij združeni z ameriško obsedenostjo z ocenami uspešnosti. Drugi pa menijo, da so zahtevne delovne razmere običajne za novo industrijo. »Nihče te ne nauči izvirnega postopka, ker ta postopek verjetno še ne obstaja,« pravi Ju Dong Hjun, 27-letni delavec v zagonskem podjetju v Seulu. »Na takem mestu delaš, da bi zrasel in odnesel čim več, ko pa se to konča, odideš.«
Podjetja bi očitno rada rešila to težavo. Generalni direktor Naverja je po preiskavi samomora delavca v juniju odstopil. Podjetje je obljubilo, da bo prenovilo vodstveno strukturo. V Kakau so uvedli posvetovanje za nezadovoljne zaposlene. V Kraftonu so delavcem dodelili dodaten dopust in obljubili, da bodo preučili, ali delajo preveč.
Morda ta podjetja zares mislijo resno. Dokler pa to ni jasno, razočarani tehnološki delavci, ki si ne morejo privoščiti, da bi ravnali po nasvetu Juja, nimajo druge možnosti, kot da vztrajajo pri dolgoletnem načinu spopadanja z gapjil: smehljaj se in potrpi. © 2021 The Economist Newspaper Limited. Vse pravice pridržane. Članek je bil objavljen pod naslovom »South Korean tech workers are having a lousy time at work« v tiskani izdaji v razdelku Azija. Iz časopisa The Economist prevedla agencija Mint International, objavljeno z dovoljenjem. Izvirnik v angleščini je na voljo na povezavi www.economist.com