Prepoved križark buri duhove
Ne bo več prizorov križark ob znamenitem trgu sv. Marka v Benetkah, ki jemljejo dih. Odločitev o popolni prepovedi, ki bo začela veljati 1. avgusta, je v torek sprejela italijanska vlada. Benetke so kot umetnostnozgodovinski obmorski biser pod zaščito Unesca; grozilo jim je, da bodo pristale na črnem seznamu ogroženih območij kulturne dediščine tudi zaradi križark, t. i. plavajočih hotelov, ki mestu povzročajo nepopravljivo škodo. V času pandemije covida- 19 je bilo mesto tiho in prazno, 5. junija pa se je v središče vrnila prva križarka, simbol množičnega turizma. Na stotine domačinov, ki že vrsto let opozarjajo, da bi bilo treba plovbo velikanskih ladij prepovedati, jo je takrat pričakalo na kopnem in na gondolah z zastavami z napisi No grandi navi ( Ne velikim ladjam). Znova so opozarjali, da križarke prinašajo škodljiv »hitrostni turizem«, ko so Benetke zelo kratek čas postojanka množic, velikanski valovi, ki vsakič nastanejo, pa nepopravljivo uničujejo občutljivo obalo starodavnega mesta, onesnažujejo morje ter krhek ekosistem; med odsotnostjo velikih ladij med turističnim mrkom se je morska gladina vidno očistila, vrnili so se delfini ipd. Župan Benetk Luigi Brugnaro (59) je že pred dvema letoma pozval Unesco, da uvrsti mesto na črni seznam svetovne kulturne dediščine, saj so v nevarnosti zaradi poplav in neustreznih prometnih povezav; hkrati je okrcal vlado, ker ni poskrbela za preusmeritev potniških ladij iz preobremenjenih kanalov, kar je povzročilo tudi nesrečo, v kateri so v trku ladij junija 2019 umrli štirje ljudje. Nad zadnjo odločitvijo premiera Maria Draghija (73) sicer ni posebej navdušen, saj si ni želel takojšnje popolne prepovedi križark, težjih od 25.000 ton, ki iz plitvega kanala Giudecca plujejo mimo Trga svetega Marka; te bodo zdaj preusmerjene v beneško industrijsko pristanišče Marghera. Prihod prve povratnice junija je takrat pozdravil in dejal, da so križarke dobrodošle, dokler vlada ne bo zgradila alternativnega pristanišča zunaj lagune. Razumljivo, saj po navedbah vodstva mednarodnega trgovinskega združenja križarjenj Clia dohodki s križark v mestni proračun prispevajo več kot 3 odstotke. Clia potezo vlade, ki išče alternativne poti za križarjenje, sicer podpira; zakonodaja hkrati predvideva nadomestila za oškodovana podjetja in delavce. Druga stran beneških trgovcev in lokalnih poslovnežev pod sloganom Si grandi Navi ( Da velikim ladjam) pa trdi, da omejevanje prihoda velikim ladjam, ki so zgolj preusmerjene v Marghero, Benetk ne bo rešilo, temveč jih bo le še bolj spravilo na kolena.