Odločitev o ministru za digitalizacijo
Poleg javne uprave bo treba digitalizirati še poslovno okolje in infrastrukturo ter krepiti digitalne veščine
Kandidat za ministra brez listnice, zadolženega za digitalizacijo, Mark Boris Andrijanič se bo danes predstavil na zaslišanju v državnem zboru, ki bi ga lahko že popoldne imenoval za ministra. Za imenovanje je potrebna navadna večina. Med njegovimi ključnimi nalogami bo učinkovito črpanje evropskega denarja za digitalizacijo, pospešena digitalizacija gospodarstva, uvajanje digitalnih veščin v šole ter digitalizacija državne uprave, tudi zdravstva in s tem prispevek k zmanjševanju čakalnih vrst. Gospodarstvo je predlog za imenovanja ministra, ki bo pokrival to področje, podprlo. Analiziramo, kaj so prioritete resorja.
Kandidat za ministra brez listnice, pristojnega za digitalizacijo, Mark Boris Andrijanič se bo danes predstavil na zaslišanju v državnem zboru, ki bi ga lahko že popoldne imenoval za ministra. Med njegovimi ključnimi nalogami bodo učinkovito črpanje evropskega denarja za digitalizacijo, pospešena digitalizacija gospodarstva, uvajanje digitalnih veščin v šole ter digitalizacija državne uprave, med drugim zdravstva in s tem prispevek k skrajšanju čakalnih vrst.
V državnem zboru bodo danes oči uprte v Marka Borisa Andrijaniča, ki ga je vlada v ponedeljek predlagala za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo države oziroma za povezovanje ministrstev v smeri večje digitalne učinkovitosti Slovenije. Kandidat bo predstavil svojo vizijo, za njegovo imenovanje pa je potrebna navadna večina. Andrijaniču so včeraj podporo izrekli člani strateškega sveta za digitalizacijo, ki mu predseduje. Omenjena podpora ima sicer svojo težo, strateški svet namreč sestavljajo vidni slovenski gospodarstveniki, raziskovalci in drugi strokovnjaki s področja digitalnih tehnologij. Čeprav so različnih svetovnih nazorov, so si bili edini, da je služba vlade za digitalno preobrazbo, ki jo bo vodil novi minister za digitalno preobrazbo, prvi korak k večji kakovosti bivanja v Sloveniji in večji konkurenčnosti domačega gospodarstva. A razmere v državnem zboru so negotove, potrditev novega ministra pa zato ni zagotovljena. Hkrati bi Andrijaniča čakal resen preizkus pri dejanski izvedbi želenih sprememb, ki jih je razkril že pred nastopom ministrskega mandata. »Če se ideje in vizije ne implementirajo, so same sebi namen,« izpostavljajo člani strateškega sveta, med katerimi je bilo slišati tako kritike vlade kot pozive k poenotenju naroda na področju digitalne preobrazbe države.
Digitalizacija gospodarstva
Za gospodarstvo bodo ključni digitalizacija poslovnih procesov, avtomatizacija proizvodnje, uvajanje umetne inteligence in drugih rešitev industrije 4.0. To je ključno za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter povišanje dodane vrednosti. Le to bo namreč slovenskim podjetjem zagotovilo obstoj in rast na konkurenčnih mednarodnih trgih, višje plače ter financiranje naraščajočih stroškov za zdravstvo, pokojnine, dolgotrajno oskrbo. Slovenija je v načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) za digitalizacijo namenila 21 odstotkov sredstev, s čimer je zadostila minimalnemu pogoju evropske komisije, da mora biti za to področje namenjena vsaj petina vsega denarja. A s tem zaostaja za evropskim povprečjem, ki je pri 28 odstotkih vseh sredstev za digitalizacijo, je izračunal bruseljski inštitut Bruegel. Slovenski načrt pri tem za gospodarstvo namenja manjši del predvidenih sredstev, in sicer 56,5 milijona evrov, za javni sektor pa 274 milijonov evrov. Ključno bo zato narediti programe in razpise, da bo lahko država denar za digitalizacijo črpala tudi iz drugih evropskih skladov, denimo za kohezijo. Pomoč pri digitalizaciji po eni strani potrebujejo predvsem mala in srednja podjetja, a tudi velika opozarjajo, da zaradi velikosti pogosto izpadejo iz razpisov, ki podpirajo uvajanje digitalnih rešitev.
Izobraževanje
Ena ključnih razvojnih težav Slovenije je pomanjkanje visoko izobraženih kadrov. To je poleg previsoke obremenitve dela vzrok, da NLB ustvarja razvojni kompetenčni center v Beogradu, smo razkrili v Delu. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je pri tem opozoril na težavo pri pridobivanju razvojnikov, denimo informatikov, podatkovnih znanstvenikov, podatkovnih prevajalcev in podobnih profilov v Sloveniji: »Teh ni dovolj. Izobraževalni sistem se mora zavedeti, da se je svet spremenil, in proizvajati profile, ki so potrebni v različnih panogah, ne samo v bančništvu. Tudi v proizvodnji so zaradi digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije taki profili čedalje pomembnejši.« Slovenski izobraževalni sistem, že v osnovnih šolah, mora ponuditi več znanja s teh področij. Skupina za digitalizacijo, ki jo vodi Andrijanič, je med drugim smiselno predlagala uvedbo obveznega predmeta računalništvo in informatika ter z izboljšano opremljenostjo učilnic tudi čim večjo digitalizacijo učnega procesa.
Pri tem pa ne gre le za ustvarjanje kadrov prihodnosti, ampak tudi za krepitev digitalne pismenosti državljanov. Digitalnih veščin je treba naučiti tudi starejše, ki se z novimi oblikami dela in poslovnimi procesi srečujejo v službi, v vsakdanjem življenju pa s številnimi drugimi digitalnimi storitvami pri poslovanju z, denimo, javnim sektorjem, banko, zavarovalnico …
Zdravstvo
V zadnjem letu je še posebej na udaru zdravstvo, kjer prav tako čakajo na svoj kos pogače. Digitalna preobrazba tega področja naj bi najprej stekla z uvedbo poenotene mobilne aplikacije e-zdravje, kandidat za ministra pa se med drugim zavzema za odpravo papirnega poslovanja med izvajalci zdravstvenih storitev in za pregledno javno naročanje medicinskih pripomočkov in zdravil. Pričakovanja glede digitalizacije v zdravstvu so največja pri krajšanju čakalnih vrst, kar je tudi ena vidnejših težav slovenskega zdravstvenega sistema. K temu bi pripomogla že digitalizacija zdravstvenih kartonov in drugih podatkov o pacientih. Ti so zdaj pretežno nepovezani in v fizični obliki, medtem ko so prednosti digitalizacije tovrstnih podatkov ogromne; od dolgoročnega spremljanja zdravstvenega stanja pacienta do uporabe umetne inteligence za opozarjanje na posebnosti. Pri tovrstni obdelavi informacij gre obenem za ravnanje z zaupnimi podatki, zato so na mestu tudi pozivi k sprotnemu izobraževanju zdravstvenih delavcev na področju sodobnih tehnologij. Hkrati se z digitalizacijo zdravstva poveča udobje državljanov pri naročanju na zdravstvene preglede, olajša se komunikacija z zdravstvenim osebjem. Področje zdravstva sicer vselej oblegajo raziskovalci, zato so omejitve razvoja majhne.
Javna uprava
Vlada se je pri oblikovanju načrta za okrevanje in odpornost odločila, da največ sredstev usmeri v digitalno preobrazbo javnega sektorja in javne uprave. Temu bo namenjenih 274 milijonov evrov nepovratnih sredstev, v kar je zajeto tudi področje zdravstva in izobraževanja. Ni skrivnost, da je digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave osrednja prioriteta trenutne vlade. Številne storitve javne uprave so v Sloveniji sicer že digitalizirane.
Tako lahko danes po spletu spreminjamo svoje prebivališče, mogoča je registracija osebnega vozila. Težava pa je, da storitve uporablja zgolj peščica državljanov, pri čemer se kot ključna težava kažeta zapleten dostop do njih in okorna uporabniška izkušnja. Zato je pričakovati, da bo potencialni minister izboljšal avtentifikacijo uporabnikov storitev javne uprave, načrtuje pa tudi informativni izračun družinskih prejemkov, kot je otroški dodatek, po zgledu izračuna dohodnine.