Inflacija med izobiljem in pomanjkanjem

Cene na položnicah so se v zadnjih šestih letih zvišale za skoraj dvakrat toliko, kot znaša inflacija.

VSloveniji ima inflacija še vedno slab priokus, čeprav se obdobja dnevnih rasti cen in shranjevanja deviz v nogavice le še malokdo spomni. Stabilne cene so znak normalnih gospodarskih razmer, zato se marsikomu zdi nenavadno, da si snovalci ekonomskih politik želijo inflacije. Seveda si ne želijo visoke inflacije, praviloma si želijo približno dvoodstotnega letnega zvišanja cen.

Če poenostavljeno povemo, takšen dvig cen je znak, da gre prebivalcem dobro, da njihovi prihodki in premoženje rastejo in si vsako leto lahko privoščijo malo več. Če rastejo cene, rastejo tudi plače, odpirajo se nova delovna mesta ...

A inflacija je dober kazalnik le v normalnih razmerah uravnotežene ponudbe in povpraševanja. Toda na cene goriv vplivajo predvsem razmere na finančnih trgih, kjer pa je zaradi monetarne politike veliko špekulativnega povpraševanja. Že nekaj let zato Evropska centralna banka (ECB) ob ocenjevanju, ali gre prebivalcem dobro, upošteva cene brez goriv.

Slovenija ima, z izjemo lanskega leta, od leta 2017 med 1,4- in 1,8-odstotno letno inflacijo, le malo pod idealno mejo monetarnih analitikov. Po eni strani razumljivo, saj je v tem obdobju zgledna tudi gospodarska rast. Pa to občuti tudi večina prebivalcev?

Če ECB izloča goriva zaradi zunanjih vplivov, bi morala Slovenija v oceni izboljševanja razmer izločiti še cene na »položnicah«, torej električne energije, komunale ... Po podatkih statističnega urada so se te cene na položnicah v zadnjih šestih letih zvišale za skoraj dvakrat toliko, kot znaša inflacija. Težava je seveda v tem, da te cene ne rastejo zato, ker si želijo prebivalci več od teh storitev, ampak ker državne institucije, ki opravljajo te storitve, potrebujejo več denarja, ne glede na to, ali so prebivalci to sposobni plačati. S tem pa se zmanjšuje razpoložljivi dohodek, kar postaja za Slovenijo velik izziv. Če je treba več plačati za položnice, ostane manj za hrano, obutev, pijačo, rekreacijo in tudi obnovo stanovanj, nakupe varčnejših avtomobilov in prihodnost. In ta prihodnost Slovenijo že lep čas muči, ko se snuje socialna politika. Cene oblačil, obutve, stanovanjske opreme in tudi kulture se zadnjih šest let skoraj niso spremenile. Dobro bi se bilo vprašati, zakaj.