Na zahodu Evrope štejejo smrtne žrtve
Katastrofalne poplave Četudi je deževje ponehalo, so bile razmere v zahodni Nemčiji in vzhodni Belgiji še vedno negotove
Razsežnosti poplav, ki so prizadele dele zahodne Nemčije in vzhodne Belgije, še nekaj dni ne bodo povsem jasne. Na najbolj prizadetih območjih so našteli najmanj 123 žrtev, toda ta številka se bo gotovo še povečala. Številne namreč še vedno pogrešajo. Poplave so najbolj prizadele predvsem nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in Porenje - Pfalško.
Oblasti so jih razglasile za ene najhujših v zadnjih desetletjih. Z enakimi besedami so razdejanje opisali v sosednji Belgiji. Ju. K.
Ko se je voda včeraj umikala, so se pokazale dejanske razsežnosti poplav, ki so v preteklih dneh prizadele zahod Nemčije in vzhod Belgije. Mrtvih je bilo iz ure v uro več, nad reševalci in tistimi, ki so se lotili odpravljanja posledic ujme, pa je visel dolg seznam pogrešanih ljudi.
Kakšno bo končno število smrtnih žrtev poplav, včeraj še ni bilo jasno. A številka 123, kolikor so jih v Nemčiji in Belgiji našteli do konca redakcije, se je vseeno zdela prenizka glede na obseg razdejanja, kakršnega v najhuje prizadetih območjih ne pomnijo. Četudi je močno deževje ponehalo, so bile razmere v vzhodni Belgiji in zahodni Nemčiji, ki so je nevihte in poplave najbolj prizadele, še vedno napete in negotove. O močnem deževju in visoki vodi so poročali tudi iz Luksemburga in Švice.
Žrtev bo še več
V največji članici Evropske unije so poplave zahtevale več kot 100 smrtnih žrtev. Najmanj 60 so jih našteli v nemški zvezni deželi Porenje - Pfalška, še najmanj 43 ljudi je izgubilo življenje v sosednji deželi Severno Porenje - Vestfalija. Na vzhodu Belgije je v poplavah, ki so prizadele zlasti okolico Liègea, umrlo najmanj 20 ljudi.
Kanclerka Angela Merkel, ki je obljubila podporo vsem prizadetim v poplavah – enih od najhujših v Nemčiji v zadnjih desetletjih –, je izrazila grozo nad katastrofo in sožalje svojcem žrtev. Divjanje narave je označila za tragedijo. Uradniki so opozorili, da so ljudje po četrtkovi katastrofi »še vedno v nevarnosti«, kanclerka pa pričakuje, da bo smrtnih žrtev še več.
Na opustošenje v predelih Belgije se je odzval tudi tamkajšnji premier Alexander De Croo, ki je zadnje dni označil za najhujše doslej za njegovo državo. Belgijska vlada je 20. julij razglasila za nacionalni dan žalovanja.
Solidarnost s prizadetimi državami, družinami žrtev in ljudmi, ki so ostali brez vsega, je izrazila domala vsa evropska politika, vključno s slovenskim političnim vrhom. Oglasili so se tudi predstavniki evropskih institucij. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je poudaril, da je EU polno solidarna z Belgijo v teh težkih časih in ji nudi pomoč.
Dokaz podnebnih sprememb
Ob tokratnih poplavah na zahodu Evrope so se pojavile ocene, da je to še en dokaz, kako nujno je ukrepanje proti podnebnim spremembam. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v odzivu na katastrofo med drugim poudarila, da je to jasen znak podnebnih sprememb in da je treba ukrepati proti temu. Intenzivnost in trajanje tokratnih dogodkov po njenem kažeta, da smo priča spreminjanju podnebja. Strokovnjaki pravijo, da naj bi podnebne spremembe povečale pogostost ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave, a hkrati poudarjajo, da je povezovanje kateregakoli dogodka z globalnim segrevanjem zapleteno. Be. B., P. M., Ju. K., STA