Delta na pohodu tudi pri nas
Virusni cunami Različica delta je bolj nalezljiva, hitreje se razvije bolezen – V bolnišnici konča desetkrat več obolelih
»Različica delta se kot cunami širi po svetu. Je kot vlak, ki drvi proti nam,« je opisal neizogibnost novega vala biokemik Roman Jerala. Tudi če bi bili vsi cepljeni, bi se nekateri s to različico okužili, a potek bolezni bi bil blažji kot brez cepljenja. Kaj vemo o različici delta, s katero se zdaj ukvarja ves svet?
Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi močne nalezljivosti različico delta že maja letos ocenila za skrb vzbujajočo. Najprej je morila v Indiji, kjer so jo oktobra lani tudi najprej zaznali; umiralo je po tri do štiri tisoč ljudi na dan, kar pripisujejo zakasnitvi ukrepov in nizki precepljenosti. Toda razširila se je tudi povsod drugod. V Veliki Britaniji, kjer so visoko precepljeni, so do konca junija odkrili 65.000 primerov te različice, do 14. julija pa že dvakrat toliko – 124.991. V bolnišnicah je moralo kar desetkrat več bolnikov kot pri prejšnjih različicah: 0,1 odstotka okuženih je umrlo, kar je sicer malo v primerjavi s smrtnostjo pri drugih različicah. Umrlo pa je tudi 50 oseb, ki so bile dvakrat cepljene. Stroka v Veliki Britaniji opozarja, da je treba proučiti, katere bolezni so bile dejanski vzrok te smrti. V zadnjem času se delta bliskovito širi na Nizozemskem, kjer se je število okuženih zadnji teden povečalo za 500 odstotkov.
Nalezljivost
Strokovnjaki iz različnih delov sveta ugotavljajo, da je različica delta približno 60 odstotkov bolj nalezljiva kot različica alfa, ki je bila dolgo časa prevladujoča. Nekateri omenjajo celo 67 odstotkov večjo nalezljivost. V Veliki Britaniji zaznavajo že 90-odstotno prevlado okužb z delto. Tudi pri nas zadnji teden okuženost z delto prevladuje, kažejo podatki nacionalnega laboratorija. Na Institutu Jožef Stefan so izračunali, da se bo ob nespremenjenih pogojih sredi avgusta začel novi, četrti val epidemije. Zakaj je delta tako zelo nalezljiva?
»Bolezen se razvije praviloma v štirih dneh po okužbi, pri prejšnjih različicah se je to zgodilo v šestih. V okuženih pacientih je prisotna tudi do tisočkrat večja količina virusa, kar pomeni, da ga ljudje tudi več izločajo in se virus hitreje širi,« je pojasnil Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
Znaki okužbe
Iz sveta poročajo o drugačnih simptomih kot pri okužbi s prejšnjimi različicami virusa sars-cov-2. Bolniki opisujejo znake, podobne močnemu prehladu: glavobol, vneto grlo, izcedek iz nosu in zvišano telesno temperaturo, nekateri tudi kašelj. Zato ljudje pomislijo, da so le prehlajeni, in normalno nadaljujejo dan, s tem pa širijo virus. Zdravniki, ki se še niso srečali s to različico, bi jo tudi utegnili zamenjati s prehladom, opozarjajo iz držav, kjer je delta že močno razširjena.
Cepljenje
Ali cepljenje z zdaj registriranimi cepivi pomaga ali ne? Roman Jerala odgovarja, da protitelesa delto nekoliko slabše nevtralizirajo. »Tisti, ki so cepljeni z enim odmerkom, so bistveno slabše zaščiteni, kot če so prejeli oba. A tudi če si polno cepljen, se lahko okužiš. V tem primeru bo potek bolezni v 90 odstotkih lažji kot brez cepljenja,« je povedal sogovorec. Svetuje, da se cepimo z enim od cepiv mRNK. V svetu beležijo pri polno cepljenih prebivalcih le 0,05-odstotni delež okužb.
Napoved za Slovenijo
»Toda ker v Sloveniji kar pol milijona starejših od 50 let ni bilo cepljenih, se bodo okužili mnogi, bolnišnice bodo znova polne in ponovno bo veliko žrtev,« je napovedal. Dvomi, da bi v Sloveniji lahko še pravi čas s precepljenostjo dosegli kolektivno imunost. Med starejšimi od 70 let, ki so najbolj ogroženi, je precepljenost komaj 60-odstotna. V Veliki Britaniji, ki nam je za zgled, pa 90-odstotna. Sogovorec meni, da bo morala vlada ponovno zapreti javno življenje, saj ne bo mogla kar reči, sami ste krivi, kaj pa se niste cepili.
• Delto so prvi odkrili v indijski zvezni državi Maharastra oktobra lani.
• Ima več mutacij, ena od njih je tudi delta plus, ki se širi še hitreje.
• Simptomi so takšni kot pri hudem prehladu, zato mnogi hodijo bolni naokrog.
Različice v Sloveniji
V Sloveniji sta ljubljanski inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v Mariboru maja, junija in julija s sekvencioniranjem genoma odkrili enajst različic covida-19. To so alfa ali angleška različica, beta ali južnoafriška različica, gama ali brazilska različica, delta ali indijska različica, različica epsilon, eta, jota, kapa in še tri nepoimenovane različice. Vse imajo tudi več mutacij. Opaznejša je delta plus, ki se širi še hitreje kot delta.
Pri nas je bilo do včeraj odkritih 348 primerov različice delta in še šest primerov njene mutacije delta plus. V zadnjem tednu so pri 166 pozitivnih potrdili delto pri kar 148 osebah, kar je 89 odstotkov na novo okuženih. Med njimi je bilo več kot polovica (60 odstotkov) mladih, starih 17 ali 18 let, večina jih je iz gorenjske in jugovzhodne statistične regije. Potrjena je bila tudi pri dijakih, ki so se vrnili iz Španije, so sporočili včeraj iz nacionalnega laboratorija.