Več denarja v zasebne šole, a pod pogoji
Spremembe financiranja Koalicija: Uresničujemo ustavno odločbo – Opozicija: Financiranje je v škodo mreže javnih šol
Poslanci so s 47 glasovi za in 43 proti potrdili predlog novele za ureditev financiranja zasebnih šol. Država jim bo zagotovila sto odstotkov sredstev za obvezni program in 85 odstotkov sredstev za razširjen program, kamor sodijo dopolnilni pouk, podaljšano bivanje in jutranje varstvo. V državi je šest zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, vanje je vključenih manj kot 1800 učencev.
Poslanci so večinsko podprli tudi dopolnilo nepovezanih poslancev, ki šolam določa merila za upravičenost do javnega financiranja. Tako morajo biti vpisane v razvid izvajalcev, vpisni pogoji morajo biti napisani tako, da zagotavljajo vpis ne glede na narodnost, spol, raso, vero ali kakšno drugo okoliščino. Zasebne glasbene šole morajo izvajati pouk najmanj treh orkestrskih instrumentov in imeti vpisanih najmanj 35 učencev. Pogoj je tudi, da morajo imeti zasebne šole zaposlenih najmanj 80 odstotkov učiteljev, potrebnih za izvedbo programa.
Predlog novele zakona so na začetku maja v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS, NSi in SMC. Mojca Škrinjar (SDS) je v imenu predlagateljev opozorila, da njihov predlog zagotavlja uresničevanje človekove pravice do svobodne izbire izobraževanja. Iva Dimic (NSi) pravi: »Bojazen, da bi osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji uničili, je odveč«.
SD ne izključuje možnosti referenduma
Odločno proti predlogu so bili v opoziciji. Marko Koprivc (SD) je predlog označil za poskus uničenja javnega šolstva in napovedal, da bodo v SD uporabili vsa sredstva, da zakon ne bi začel veljati. Pri tem ni izključil niti možnosti referenduma. Po njegovi oceni je financiranje razširjenega programa v zasebnih šolah politična odločitev. Tudi v Levici menijo, da je predlagana rešitev problematična in ni edina možna rešitev za uresničitev ustavne odločbe. »Zasebne šole bodo po tem predlogu dobile zagon, da se začnejo širiti. Javno financiranje zasebnih interesov je v škodo široke javne mreže šol in njihove dostopnosti,« je menil poslanec Levice Matej T. Vatovec.
Nižje šolnine za starše
»Sprejetje zakona pomeni znižanje prispevka za šolanje za starše, ki imajo otroke v zasebnih osnovnih šolah. Znižanje šolnin bo pomenilo dostopnost zasebnih osnovnih šol tudi za otroke iz socialno šibkejših oziroma številnejših družin. Pa tudi uresničitev sedem let stare ustavne odločbe, ki je naložila izboljšanje financiranja programa otrokom oziroma staršem, ki obiskujejo zasebne osnovne šole. Kar
• Država bo zasebnim šolam v celoti financirala obvezni program.
• Za razširjeni program bo zagotovila 85 odstotkov sredstev.
• V SD ne izključujejo možnosti referenduma.
se tiče poslovanja osnovnih šol, ne bo sprememb, saj bo del stroškov programa, ki smo ga do zdaj zaračunavali staršem, pokrit iz državnega oziroma občinskega proračuna. Glede na to, da sprejeti zakon, ki ga je predlagala koalicija in nepovezani poslanci, v neposrednem smislu izpolnjuje, kar je ugotovilo ustavno sodišče, ne pričakujemo nadaljnjih zahtev za presojo ustavnosti, saj je s tem zakonom odpravljena kršitev pravic staršev in šolajočih se otrok,« je povedal Pavel Demšar z Inštituta Montessori.
Ukrep bo stal pol milijona evrov
Ustavno sodišče je leta 2014 prvič odločilo, da je sedanji sistem, ko zasebne osnovne šole z javno veljavnim in akreditiranim programom niso enako financirane kot javne šole, neustaven. V teh letih je propadlo več predlogov za uresničitev odločitve ustavnega sodišča. Za nobeno od predlaganih rešitev ni bilo dovolj politične podpore. Lani je ustavno sodišče z dodatno odločbo odločilo, da mora država stoodstotno financi
Znižanje šolnin bo pomenilo dostopnost zasebnih osnovnih šol tudi za otroke iz socialno šibkejših in številnejših družin.
Pavel Demšar, Inštitut Montessori
rati obvezni del programa. Ukrep bo državo stal dobre pol milijona evrov na leto.
Po podatkih vlade v Sloveniji deluje šest zasebnih osnovnih šol, v katere je bilo lani vpisanih 1793 učencev, največ v Waldorfski šoli Ljubljana, ki ima v štirih enotah skupaj 771 učencev. Druga največja je Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana s 475 učenci in Inštitut Montessori v Ljubljani z 205 učenci. Ostale so manjše z manj kot 200 učenci.