Množične kršitve omejitev hitrosti v naseljih
Šolske poti Še tako izpopolnjena infrastruktura in skrbni nadzor ne moreta kljubovati objestnosti voznikov
Neupoštevanje cone 30 je trn v peti meščanov po skoraj celotni Ljubljani. Naravnost simptomatičen je zapis: »Celotna cesta je cona 30, praktično vsi pa letijo kot snete sekire.« Omejitve hitrosti na 30 kilometrov na uro v (starejših) stanovanjskih naseljih, kjer se iz blokov izstopa neposredno na ulico, na kateri so tudi otoki za ločevanje odpadkov, v bližini šol in rekreativnih površin seveda niso namenjene same sebi, temveč varnosti vseh udeležencev v prometu.
Ker prometni znaki očitno ne zadoščajo, saj so ulice za marsikoga hitrostni poligoni, meščani, da bi preprečili najhujše, poleg rednih kontrol hitrosti predlagajo postavitve različnih ovir – od grbin, dvignjenih prehodov za pešce do prikazovalnikov hitrosti in radarjev. Na mestni občini predlagateljem največkrat odgovorijo, da bodo predlog »preučili in ukrepali v skladu z ugotovitvami in zmožnostmi«. Postavitev izičnih ovir za umirjanje prometa na določeni ulici pa da »trenutno ni predvidena«. Ali pa, da na »seznamu aktivnih del letos nimamo predvidenih nobenih ukrepov na omenjenem cestnem odseku«. Eden od priljubljenih odgovorov mestne uprave je tudi, »da je obstoječa ureditev v skladu z vsemi veljavnimi tehničnimi in varnostnimi normativi«.
Z občinskega redarstva pogosto pojasnjujejo, da hitrost nadzorujejo, a da »postavitev službenega vozila, v katerem je nameščena samodejna merilna naprava, zaradi konstrukcije vozišča ni možna«. Pogosto redarstvo v kritičnih urah ne zazna kršitev in obljublja, da bodo nadzore »nadaljevali tudi v prihodnje, v skladu z drugimi operativnimi nalogami in kadrovskimi zmožnostmi«. Za preventivne table z napisom Vi vozite, ki ozaveščajo in hkrati beležijo hitrosti udeležencev v prometu, pa je »standardni« odgovor, da je na nekem območju trenutno aktiven en par preventivnih tabel, vse preostale pa da so trenutno aktivne na drugih lokacijah v Ljubljani.
Za varnost v šolskih okoliših
V mestnih oddelkih za gospodarske dejavnosti ter za predšolsko vzgojo in izobraževanje so na vprašanje o urejanju šolskih poti pojasnili, da nenehno izboljšujejo prometno varnost v šolskih okoliših – od celovitih rekonstrukcij cest do odprave posameznih pomanjkljivosti. »Hitrostne ovire niso edina rešitev za večjo varnost v prometu. Poleg izičnih ovir skušamo na umirjanje prometa vplivati tudi z obveščanjem in ozaveščanjem, dogodki in kampanjami, rednim nadzorom,
• Postavitev mobilnega radarja v avtu ni mogoča na vsaki ulici.
• Oviri pri urejanju sta neenotno mnenje stanovalcev in lastništvo zemljišč.
• MOL nenehno izboljšuje prometno varnost v vseh šolskih okoliših.
merilniki hitrosti in prikazovalniki 'Vi vozite' ter drugo prometno signalizacijo.« Tudi mestni redarji opozorijo pristojne na občini na lokacije, na katerih redno zaznavajo prekoračitve hitrosti, prav tako spremljajo in analizirajo pogostost nesreč ter predlagajo preveritev ustreznosti tehničnih ureditev ali pa kak ukrep. Pri tem se občinske »strokovne službe redno posvetujejo z vodstvi šol in vrtcev ter sodelujejo z mentorji prometne vzgoje v šolah. Gre za ureditve in ukrepe po celotnem mestu, vendarle pa poudarjeno za varnost v prometu skrbimo prav v šolskih okoliših,« pravijo v mestni upravi. In dodajajo, da varnosti žal kljub vsem tem ukrepom ne morejo zagotoviti, »če se udeleženci v prometu vedejo neodgovorno, ne spoštujejo cestnoprometnih predpisov, signalizacije, razmer na terenu in drugih okoliščin. Še tako izpopolnjena infrastruktura in skrben nadzor namreč ne moreta kljubovati objestnosti posameznikov.«
Koseze in Savsko naselje
Naj naštejemo nekaj primerov. Policisti so meščanu pojasnili, da je trenutno (zelo) nevarna vožnja po naselju Koseze dovoljena in da v neredkih primerih, ko hitrosti vozil po oceni dosegajo tudi do 40 kilometrov na uro, tega ne morejo sankcionirati oziroma je postopek zelo zapleten, izid zelo negotov, kazen pa minorna. Na predlog, da se pešpoti formalno kategorizirajo kot območje za pešce in naj MOL ne izdaja dovoljenj za dostop dostavljavcem hrane, so z občine odgovorili, da so »že večkrat postavili prometno signalizacijo in elemente za izično preprečitev voženj. Tovrstne ureditve na terenu pa so takoj po postavitvi žrtve vandalizma. Velika ovira za vzpostavitev kakršnekoli ureditve so neenotno mnenje stanovalcev in neurejena lastništva zemljišč.«
Takšen primer je tudi Savsko naselje, po katerem se vozniki izognejo krožišču Žale. Na občini pojasnjujejo, da gre za staro strnjeno stanovanjsko sosesko, ki je bila zgrajena za bistveno manjše število vozil, ker pa še ni nedvoumno določeno, kdo je dejanski lastnik površin ob stavbah, ni niti nedvoumno določeno, kdo je odgovoren za skrbništvo izvedenih ureditev. Posledično MOL ne more uvrstiti obravnavo teh površin v plane rednih del za vzdrževanje in obnovo javnih površin.
Primer Medvedove in Jamove
Sredi maja se je okoli 8. ure zjutraj na tabli na Jamovi ulici, kjer merijo trenutno hitrost, zasvetilo opozorilo o hitrosti 120 kilometrov na uro. Meščana je zanimalo kdaj bo občina namestila izične ovire oziroma redno skrbela za meritev z radarjem. Z občine je dobil odgovor, da bo »po analizi izmerjenih rezultatov preventivnih tabel 'Vi vozite' mogoče določiti potrebne ukrepe, pri izvajanju teh pa je treba upoštevati tudi kazalce o stanju vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v cestnem telesu, ter druge razvojne ureditve na širšem vplivnem prostoru«. Na predlog, da se na semafor namesti radar, pa so z občine odgovorili: »Postavitev sistema semaforjev, ki ob zaznavi prehitrega vozila prižge rdeč signal, v kompleksni semaforski mreži v mestu ni ustrezna rešitev, saj je kaznovanih preveč voznikov, zaradi česar se povečujejo zastoji in prometna mreža.«
V Spodnji Šiški so stanovalci julija lani z meritvami dokazali, da na Medvedovi, kjer je šolska pot, več kot polovica voznikov ne upošteva predpisane hitrosti 30 km/h. Zabeleženih je bilo skoraj 300.000 meritev oziroma dobrih 67.000 prevozov, saj je en prevoz izmerjen večkrat. Povprečna hitrost vozil je bila 31 kilometrov na uro, najvišja izmerjena pa 85 kilometrov na uro. Ob zahvali za dosedanje urejanje (umik zabojnikov za smeti, prostori za zaklepanje koles, stebrički) pa bi stanovalci želeli še, da bo »očiščena« Medvedova cesta varna za vse udeležence v prometu. Predlagajo ureditev grbin. Maja sta vodstvo in svet staršev Osnovne šole Spodnja Šiška podprla vsako pobudo Šiškarjev, ki je usmerjena k urejanju prometa in zagotavljanju večje varnosti za učence na šolskih poteh.