Naj bo ulica ali cesta, vse je njegovo
Oblikovno in po proporcih je BMW R18 unikaten in dominanten
Ko so predstavili koncept velikega retro potovalnika, se je internet pod neskončno količino komentarjev motokomune skoraj sesul. Zlobni jeziki so podpihovali debate o tem, da so se Bavarci s konceptom pogumno lotili harleyja, da je to predvsem igra za medije in da končni izdelek nikoli ne bo videti tako drzno. Potem je prišel v salon R18 in vse je utihnilo. Ne, narobe, v resnici se prav ropot zdaj šele zares začenja.
Dovolj vneto brskanje po zgodovini prej ali slej postreže z dokazom, da novo v resnici ni čisto novo. Tudi v primeru R18 je tako. Čeprav se ob pogledu na največji bokserski par v zgodovini tovarne upravičeno zdi, da svet česa podobnega še ni videl. In tako je leta 1997 James Bond rekel: »Jutri nikoli ne umre,« skočil v sedlo BMW R1200 C in se z njim odpeljal reševat svet, po katerem je takrat lomastil medijski mogotec, ki je širil lastno medijsko mrežo in hkrati uničeval tradicionalne bolj ali manj verodostojne in neodvisne ter predvsem verodostojnim informacijam predane medije.
Glede na svet in domače okolje bi v tem kontekstu le s težavo rekli, da jutri nikoli ne umre. Kakorkoli že, R1200 C je bil prav tako cruiser, ki pa res ni živel prav dolgo, saj so leta 2000 to vejo potovalnikov prenehali izdelovati. R1200 C sem takoj, ko je prišel v Slovenijo, testiral, posneli smo tudi videovožnje čez Tromostovje in mimo Robbovega vodnjaka, takrat je tam še tekel promet, ostal pa mi je v zelo lepem spominu.
Kaj pa novi R18? Oblikovno in po proporcih je unikaten in dominanten. Naj bo ulica ali cesta, vse je njegovo. Ve se, kdo je glavni. Skrbno izdelanih in premišljenih detajlov je na pretek in R18 lahko mirno stoji v izložbi, dizajnerskem salonu, dnevni sobi ali na odru hipsterskega burger lokala. Oko se bo vselej lahko dolgo časa sprehajalo po njem. Njegove vozniške lastnosti smo preizkusili na vseh mogočih poteh in cestah. Težek je prav toliko, kot je videti. To je res velik kos železa, ki za povrhu štrli na čudne konce. Skupna teža znaša 345 kg, samo agregat tehta 110 kg, kar je več kot kakšen konkreten japonski skuter s 100 ccm.
Čeprav dovoljuje kar precej ugodne naklone, je ovinke treba odpeljati v klasičnem »ameriškem« potovalnem slogu, z večjim radijem torej. A tako mora biti. R18 sporoča »ne mudi se mi«, potujem s slogom in čas daje, ne pa jemlje. Ko pritisneš tipko za zagon, začne veliki bokser udarjati enkrat levo, drugič desno, najprej se vse skupaj močno strese, potem pa umiri, in je tako, kot mora biti. Pripravljeno za dolgo, mirno, uživaško vožnjo. Sicer se je na testu izkazalo, da se da z njim v resnici prav lahkotno krmariti, in ker ima moči dovolj, vedno in povsod. Kar pa v resnici ni njegov slog.
Bokser s 1802 ccm prostornine je impozanten, 67 kW (91 KM) pa je dovolj za vse potrebe in namene. Vzmetenje je trdo in ljubi gladke ceste, zavore so prepričljive v širokem polju zmerne in srednje dinamične vožnje, pri pretiravanjih pa imajo z veliko težo precej dela.
Na daljši vožnji še najbolj zmoti dejstvo, da je treba za velikima cilindroma sedeti ves čas po šolsko, z nogama na stopnički za valjem, kar je načeloma sicer odlična postavitev in tudi dovolj udobna, a bratje po svetovnonazorskem prepričanju na harleyjih že vedo, zakaj je prav poseben presežek sem in tja noge stegniti daleč naprej.
Ampak kot rečeno, R18 ni kopija. Ima lastno zgodovino, že od leta 1923 pilijo bokser in zdaj je tu največji vseh časov.
Francoski organi nadaljujejo vlaganje obtožnic v aferi Dieselgate. Kot petega je obtožnica doletela še ameriško-italijanskega avtomobilskega proizvajalca Fiat Chrysler, je poročala francoska tiskovna agencija
AFP. Francosko tožilstvo je zaradi afere z goljufanjem na testih izpustov obtožnice že vložilo proti Volkswagnu, Renaultu, Peugeotu in Citroënu. A. V.