Prijatelji kot hruške

Nekdo me je pripeljal v Deželo nenavadno hitre izgube prijateljev. Zadnji dve leti kar padajo iz žepov in nahrbtnikov kot hruške z drevesa na našem vrtu. Eni zatavajo na drugo stezo, drugi so prezaposleni, tretji iščejo nove izzive, četrti so močnejši v objemu novih mišic.

Včasih je bilo vseeno, uživali smo z Beatli in Rollingi hkrati. Danes sta to dva različna svetova. Včasih smo se vsi vozili s Tomosovimi mopedi, eh, danes imajo eni vespe, drugi skuterje, tretji harley-davidsone, četrti skiroje, peti električna kolesa ... To so »države«, ki se ne »štekajo« najbolje. Kot huawei in iphone, kot oven in bik ali škorpijon in dvojček. Če pohvalim italijanski calcio, me angleški feni zbrcajo in mi dajo ekspresno lekcijo iz angleške kulture. (Daleč je sir McCartney.) Eni smo cepljeni, zato drugi ne morejo biti naši prijatelji, saj smo čipirani od novega svetovnega reda in podkupljeni od farmacevtske industrije. Nikakor ne pridemo skupaj, če eni hvalijo in drugi grajamo predsednika Orbána. Ali pa, če ne sprejemamo razprave, kako razbiti EU. Preizkušeni razbijači družbe imajo v kuvertah vnaprej zapisanih naslednjih 20 šahovskih potez. Zelenci se z njimi ne moremo meriti.

Če smo po vseh teh presojah še vedno v isti skupini, ostane vsaj še vprašanje odnosa do čefurjev, do pljuvanja, do skupnosti LGBT+, do pojma mainstream mediji. Zatem so na vrsti še trši orehi. Verjameš, da je svet ploščat, da so vardisti kar sami od sebe utihnili, da so rumeni jopiči biseri in da so jugoslovanski partizani napadli Nemčijo in Italijo. Če se pri vsem tem ujamemo, smo še skupaj. A ne za dolgo. Prej ali slej se bo treba odločiti, ali je narodu več dal Tito ali več vzel Twito, kdo bo kriv za ponovno zaporo države, cepljenci ali anticepci, ste za obramboslovce ali igralce? Če ob vseh teh dilemah na vaši veji še zmeraj visi prijatelj, ste zadeli na loteriji. Čuvajte ga vsaj do naslednje delitvene postaje.