Delo (Slovenia)

Borut Kraševec AGNI

-

»Dol z mene!« je vzkliknila in ga ugriznila v ramo. Čeljusti je vse bolj stiskala, dokler ni popustil. Iztrgala se je in skočila na noge. Anja ju je zabodeno gledala. Uči se, trapa! je Maša veselo pomislila, na glas pa švrknila Joštu v fris: »Pezde!« Z Anjo sta zbežali in že za prvim vogalom bruhnili v smeh. Smeje se sta tekli in tekli po hodniku, ki je bil tokrat kdo ve zakaj strašansko dolg, kot predor, ki počasi zavija in mu ni videti konca, tako kot ni bilo videti konca Mašinemu srečnemu življenju. Ampak tla pod njo so se začela mehčati in vdirati. Noge so postajale vse težje in že kmalu se je vsa pogreznila v

lepljivo snov, ki je popolnoma pridušila šolski vrišč, svetlobo nočne svetilke, ki jo je pozabila ugasniti, in tudi vse mavričaste misli, ki so se ji pretakale v glavi.

Cvilk! je zaslišala. Začutila je, da jo zebe. Sama, drobcena, komaj opazna sredi velikanske bele posteljnin­e, v katero je bila vržena, se je premikala na šibkih udih in dvigala glavo z zlepljenim­i očmi. Cvilk, cvilk! se je oglasilo s sosednje postelje. Kdo je? Klarica? Pst! Kaj veš, koga lahko prikličeš ‒ lisico, kuno ali izkušeno mamo. In res, nekdo je prišel, se sklonil nad Klarico in zatem še nadnjo. Ni ga videla, ker je imela zlepljene oči, ampak čutila je njegov vroči dah. Pobožal jo je z jezikom ‒ šljac! Mami? Odleglo ji je. Mami je slabe volje, ampak izkušena ‒ ve, kako jo pomiriti. Šljac! Zakrila jo je s puhom in svetilka je ugasnila.

3

Ko so okno oplazili oddaljeni žarometi, se je soba za hip osvetlila. Katja je ležala na boku, s hrbtom obrnjena proti njemu. Če bi se je dotaknil z lažnivo roko, kot je razmišljal še pred nekaj trenutki, z lažnivo roko, ki bi govorila: vse je v redu, Katja, bi ga udarec toka vrgel s postelje.

Čutil je, da ga hrbet, ki leži zraven, kot rentgen preseva skoz in skoz ‒ ne le obljudene predele njegovih notranjih pokrajin, ampak tudi njemu samemu neznane podzemne reke in labirinte. Kar koli naredi, tudi če ne naredi nič, se s tem izdaja.

Ni mogel več, vstal je ‒ itak ne bo zaspal ‒ in se oblekel. Hrbet je z zadržanim dihom prežal na vsak njegov gib. Počasi, da ga ne bi razdražil s sunkovito kretnjo, je zaprl vrata in mimo otroške sobe odšel v kabinet. V luči, ki jo je prižgal, se mu je vsa situacija zazdela še bolj nemogoča in neznosna. M-m! je zastokal in si z dlanjo zakril oči, kot da je ne želi videti, te situacije, ali pa je morda v njem z lučjo vred vzbuhnil spomin.

Tisto dopoldne je bil doma sam in v kabinetu pripravlja­l letno poročilo. V zgornjem nadstropju je nenadoma zabobnelo, kot da bi padlo na tla nekaj težkega, takoj zatem pa se je še nekaj raztreščil­o in nekdo je kriknil. Odšel je na stopnišče.

»Brina?« je zaklical. Ni odgovorila, ampak zdelo se mu je, da sliši jok. Zadnje dni je skoraj ni bilo na spregled, kadar pa se je že prikazala, je bila videti zamišljena in mrka.

»Je vse v redu?«

Ko tudi tokrat ni dobil odgovora, je stopil gor in po hlipanju presodil, da je v kopalnici.

»Brina?« je vprašal, potrkal in počasi odprl vrata.

V domači halji je sedela na tleh, poleg nje pa so se valjale črepinje lončene posode, ki se je očitno razbila.

»Si v redu? Kaj se je zgodilo?« Pogledala ga je skoz solze. »Spo... o... drsnilo mi je,« je zahlipala in stežka ‒ hitro jo je prijel pod roko ‒ vstala. »Zgleda, da sem zadela vazo. Padla je in se razbila. Jaz pa tudi. Vse se je sesu... ulo. Mamina vaza, zveza, služba ...« Zakrila si je obraz in zajokala. »U-u-u ...«

Po kratkem obotavljan­ju jo je objel, ona pa mu je glavo prislonila na ramo.

»No, no, pomiri se. Počasi se bo vse porihtalo.«

Še bolj je zajokala, on pa jo je ‒ smem? ‒ pobožal po laseh. Bili so še vlažni, očitno si jih je pravkar umila, in so dišali drugače kot Katjini. Srajca se mu je na rami navlažila od njenih solz in prevzelo ga je sočutje do te lepe ženske, ki jo je zdaj prvič videl jokati. Previdno jo je poljubil na lase. Sočutje v njem je nabrekalo, kot da bi vpijalo njene solze, postajalo je vse večje in ... sramotnejš­e. Roman Agni Boruta Kraševca (LUD Šerpa) lahko za 22 oziroma 18 evrov (v trdi ali mehki vezavi) kupite v knjigarnah oziroma po spletu. * V podlistku bomo objavili samo prvi del knjige. PRINTED AND DISTRIBUTE­D BY PRESSREADE­R

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia