Kdo je odvetnik Vrtačnik, pisec zakonov
Razmerje sil Politični klinč med vlado in opozicijo se bo nadaljeval v politično jesen in naprej proti koncu mandata
Odvetniška pisarna Vrtačnik je ministrstvu za zdravje zagotovila pravno podporo pri pripravi štirih zakonov.
Teden pred parlamentarnimi počitnicami, ki se je začel z udarcem za vladno stran na referendumu o zakonu o vodah, končal pa z izvolitvijo ministra brez listnice za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča, je bil dinamičen. Znova se je pokazalo, da je vlada manjšinska, opoziciji pa ne uspe zbrati dovolj glasov za konstruktivno nezaupnico vladi.
Vse do izvolitve ministra brez listnice so se v državnem zboru minuli teden vrstili neuspehi. Državni svet, ki je bil doslej v glavnem kooperativen z vladno stranjo, je najprej izglasoval veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih, kasneje pa še veto na novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Bitke so potekale tudi na področju pravne države in pravosodja. V torek ni bil za ustavnega sodnika izvoljen Janez Krajnc, ki je imel podporo vladnih strank, sočasno pa je vladna stran preprečila imenovanje dveh kandidatov za vrhovna sodnika.
Nato je v četrtek predsednik vlade Janša stopil korak nazaj in umaknil glasovanje o demografskem skladu, enem ključnih projektov vlade, kakor tudi sporni zakon o nalezljivih boleznih, ki so ga na ponovnem glasovanju zrušili tudi koalicijski poslanci.
Tanja Fajon: Opozicija ne bo zbrala 46 glasov
»Janša se je po referendumskem porazu s precej politične modrosti ognil bitkam, v katerih bi krvavel še naprej,« taktično potezo predsednika vlade komentira Rok Čakš, urednik spletnih medijev Domovina.je. Janša je po njegovo s tem dokazal tudi, da z nekaj vložka v politično trgovanje in pripravljenostjo na popuščanje tudi pri posameznih, četudi občutljivih temah še vedno lahko seže prek 46 glasov v državnem zboru.
Sočasno pa je vladna stran, tako Čakš, s to potezo »vzela veter iz jader levi opoziciji, ki si je prenagljeno mela roke ob pričakovanih parlamentarnih zmagah, ki bi jih lahko, v nasprotju z referendumsko, pripisala sebi«. Pričakovani postreferendumski poplavni val, od katerega si je veliko obetala opozicija, ni omajal poslancev stranke Desus, ki še naprej omogočajo obstoj vladne večine. To je konec tedna priznala predsednica SD Tanja Fajon, ki je bila v središču prizadevanj koalicije, da zbere 46 glasov za vložitev nove konstruktivne nezaupnice vladi.
»Žal se je pokazalo, da opozicija kljub velikim političnim pretresom še vedno nima 46 glasov. In da jih v tej sestavi parlamenta tudi ne bo imela, ker so v njem prevladale osebne koristi nad splošnim dobrim. Poslanci Desusa bodo očitno še naprej podpirali vlado in s tem v celoti prevzeli tudi odgovornost za njeno dosedanje in prihodnje ravnanje,« je ugotovila Fajonova, ki je nekoliko resignirano ugotovila, da čas za spremembe še ni dozorel, a da pride, če ne prej, na volitvah.
Kako bo jeseni
»Janša bo naredil vse, da ostane na oblasti. Vladna ladja bo šla naprej, parlamentarne počitnice bodo prišle prav, da se strasti umirijo, saj vladna garnitura ne bo več doživljala tako hudih pritiskov. Referendum o demografskem skladu bi bil zaradi mobilizacije sindikatov katastrofa za vlado,« pa je Janševe poteze pospremil politolog dr. Alem Maksuti. Jesen bo po njegovo prinesla isto stanje, vladno agonijo pa lahko prekine samo to, da si kdo od poslancev Desusa premisli in popusti pritisku.
Maksuti tudi ne pričakuje, da bi se Janša odločil za predčasne volitve. »Lahko taktizira tako kot Miro Cerar s svojim predčasnim odstopom nekaj mesecev pred volitvami. Cerarju se je obneslo, ampak javno mnenje ni nekaj, kar bi se okrog Janše hektično spreminjalo,« meni Maksuti.
»Moment Antijanša je sprožilec za to, da opozicija mobilizira volivce, potem pa bodo stranke morale predstaviti programsko platformo, kot je bil program Kul. Bodo pa morali program še precej bolj razdelati, tudi s pomočjo ljudi iz civilne družbe. Opozicijske stranke bodo morale ponuditi tudi neko obliko predvolilne koalicije,« Maksuti odgovarja na vprašanje, kakšno je sporočilo dogajanja zadnjega tedna za opozicijo.
Čakš jeseni pričakuje »zvrhano mero popuščanja pri sklepanju partikularnih dogovorov glede zakonov in drugega, kar vlada še namerava izpeljati, ter brez rinjenja z glavo skozi zid, ko realno to ne bo mogoče«. Takšen pristop koaliciji po njegovo daje velike možnosti,
Janša se je po referendumskem porazu s precej politične modrosti, kakršno je v času mandata redko demonstriral, ognil bitkam, v katerih bi krvavel še naprej, ter raje vknjižil dve manjši, a zanj zelo pomembni politični zmagi – zaprtje vprašanja financiranja javnega programa v zasebnih osnovnih šolah ter imenovanje Marka Borisa Andrijaniča za ministra za digitalizacijo, ki simbolizira razvojno usmerjenost vlade. da se »načeta in ranjena, a še vedno na nogah, privleče do rednih volitev. Še posebej ker nasprotnik v parlamentu kljub premoči v zaledju enostavno ni izkazal sposobnosti, da ji zada smrtni udarec.«
• Opoziciji ne uspe zadati smrtnega udarca načeti vladni koaliciji.
• Fajonova za padec možnosti vnovične vložitve konstruktivne nezaupnice krivi poslance Desusa.
• Vlada se je za zdaj izognila referendumu o demografskem skladu.