Avtor Petra Nosa in košarkarja Rante

Stripovski jezik je otrokom zelo blizu in poznam mnoge, ki so se iz stripov naučili brati in pisati, pravi ilustrator Uroš Hrovat.

Le teorija zarote?

Delo je 9. julija na sedmi strani objavilo pismo bralca z naslovom Le teorija zarote?. V omenjenem pismu bralec navaja, da naj bi Pošta Vrhnika material Državne volilne komisije prejela že pred mesecem dni, pošta pa teh obvestil naj ne bi posredovala občanom Vrhnike z namenom, da ne bi bili obveščeni o referendumu.

V Pošti Slovenije ostro zavračamo vsakršna namigovanja, da naj bi na omenjeni pošti pošiljke namerno zadrževali. Pošta Slovenije je obvestila Državne volilne komisije prejela 18. junija 2021. Skladno s sklenjenim dogovorom je bila dostava gospodinjstvom opravljena 23. in 24. junija.

V Pošti Slovenije si prizadevamo, da dostavo vseh vrst pošiljk izvedemo pravilno in v skladu z dogovorom s pošiljatelji, dopuščamo pa možnost, da je bilo pri dostavi tako imenovane nenaslovljene masovne pošte (med katero sodi tudi nenaslovljena publikacija Državne volilne komisije) nenamerno izpuščeno kakšno gospodinjstvo, za kar se uporabnikom vljudno opravičujemo.

V interesu Pošte Slovenije je, da storitve izvajamo kar najbolj kakovostno in v zadovoljstvo svojih uporabnikov, za kar si bomo prizadevali tudi v prihodnje.

Megi Jarc, strokovni koordinator – specialist, Pošta Slovenije – Odnosi z javnostmi

Premierka – zakaj pa ne?

Že kar nekaj časa spremljam poskuse opozicije, da zruši sedanjo vlado, in pri tem je žal neuspešna. Pa sem razmišljal o primerni osebi za vodenje vlade.

Spomnim se »železne lejdi« Margaret Thatcher, uspešne angleške premierke. Že več kot petnajst let navdušuje in uspešno vodi Nemčijo Angela Merkel. Naštel bom nekaj držav, ki so zelo uspešne in so lahko za zgled drugim: Belgija, Danska, Finska, Islandija, Norveška, Nova Zelandija. Kaj je značilno za te države? Vodijo jih premierke. Tudi na čelu evropske komisije je Ursula von der Leyen. (Prejšnji Juncker – ha, ha, ha!) Večino »problematičnih« držav pa vodijo moški. Ne bom našteval, ker jih vsi dobro poznamo.

Zaradi korupcije, lopovščin, različnih mahinacij sedi ali je sedelo v naših zaporih veliko moških. Od vodilnih žensk v politiki ali gospodarstvu vem za samo eno, ki je v zaporu.

Iz navedenega sledi, da je treba priložnost za vodenje naše vlade spet dati ženski. Ali bo to gospa Fajon ali gospa Bratušek, ni tako pomembno. Žal je odločitev o tem v rokah poslancev stranke Desus in bojim se, da si ne bodo ukinili enoletne dobre plače. Bomo pa počakali na volitve.

Marjan Stokanovič, Novo mesto

Nedeljska nezaupnica ljudstva, posebno mladih Pred referendumskim glasovanjem o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G) je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak izjavljal, da bo vsak referendumski glas proti pravzaprav glas proti slovenski vladi. In potem se je na dan referenduma

11. julija zgodilo ljudstvo. Proti noveli zakona je glasovalo več kot 674.000 volilnih upravičencev, kar je eden najboljših referendumskih izidov po plebiscitnem glasovanju o samostojni Sloveniji.

Kaj pravzaprav pomeni rezultat referenduma o vodah?

Prav gotovo dopolnjuje prehodne izjave ministra za okolje Vizjaka. Vlada, ki je dobila takšno referendumsko nezaupnico, ne more biti legitimna, konstruktivna, vlada večine državljanov in državljank Republike Slovenije, vredna njihovega zaupanja in njihovih pričakovanj. Po katastrofalnem porazu na referendumu

11. julija se je takoj oglasil tudi prvak SDS in predsednik vlade Janez Janša na twitterju s približno takšno izjavo: Brez dramatiziranja. Tudi nekatere prejšnje leve vlade so izgubile referendum in samo zaradi tega niso odstopile. Kaj naj bi pravzaprav te besede prvaka SDS pomenile? Morda je hotel povedati približno tole: Če so tisti levi pred mano bili »barabe« in dobili referendumsko nezaupnico ljudstva, a niso odstopili, zakaj bi moral odstopiti jaz? Zakaj bi jaz moral biti boljši od njih? Zakaj bi jaz moral biti dostojnejši od njih? In prav gotovo predsednik vlade, ki se primerja in postavlja ob bok tistim predhodnim, ki so morda bili tako slabi ali celo slabši od njega, ne more biti predsednik Vlade Republike Slovenije!

Izid referenduma v nedeljo, 11. julija, ni samo klofuta ministru Vizjaku, Janši, slovenski vladi ... To je tudi klofuta vsem političnim odpadnikom, ki so v državnem zboru podprli novelo zakona o vodah in tudi novelo zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D) nekoliko prej.

Verjetno so pri tem pozabili, da jih ne plačuje predsednik slovenske vlade, ampak slovenski narod. In sprašujem se, kdo bo poravnal več kot tri milijone evrov stroškov nedeljskega referenduma o vodah, ki so nam ga pravzaprav vsilili z namenom, da bi nam odtujili, prefinjeno privatizirali naše neprecenljivo javno dobro ...

Ne smemo pozabiti – zlo ostaja, prisotno je med nami. Zlo nikoli ne odide samo, treba ga je odstraniti iz zdrave družbe. Nedeljski referendum je pokazal, da to zmoremo, predvsem mladi, katerih prispevek k referendumskemu izidu 11. julija je bil izreden.

Vladimir Križan, Metlika

Če plava, če gaga in nosi jajca, je nedvomno raca Spremljamo simpatiziranje stranke SDS in vladnega vrha z izpričanimi neonacističnimi »rumenimi jopiči«, dodelitev statusa delovanja v javnem interesu njihovemu »domoljubnemu« društvu, Hojsovo primerjanje provokatorskih nasilnežev z biseri, njihovo vabljenje na uradno državno proslavo, s katere so pregnali praporščake NOB.

Večina javnih medijev pa še vedno noče »reči bobu bob« in jih vztrajno imenuje rumeni jopiči, ker so si jih pač nekoč nadeli. To je podobno, kot če bi vsakogar, ki bi si nadel baletno krilce (tutu), imenovali balerina, ali pa bi tem provokatorjem rekli plavalci, če bi se na Prešernovem trgu pojavili v kopalkah. Že ljudska modrost govori o volku v ovčji koži, kar preprosto pomeni, da (pre)obleka ne spremeni bistva tistega, ki si jo natakne. Razprava o tem, ali tem »domoljubom« pritiče oznaka neonacisti, je popolnoma odveč. Spomnimo se ameriških jezikoslovcev, ki so na podlagi pesniške modrosti prepoznali fenomen abduktivnega sklepanja: »Če je videti kot raca, če plava kot raca in če gaga kot raca, potem je po vsej verjetnosti raca.« Ne glede na to, kako jo sicer poimenujemo. Kako torej poimenovati s kljukastimi križi tetovirane nasilneže, breivikovske tirade identitarcev, širjenje sovraštva in nestrpnosti do beguncev, muslimanov, judov in še posebno skupnosti LGBT+, tvit zastopnika društva v javnem interesu, da je Tanja Fajon psica, ki jo je treba likvidirati? Vsekakor ne rumeni jopiči, ki predstavljajo nekaj popolnoma drugega.

Do pojava rumenih jopičev oziroma eksplozije ljudskega besa je v Franciji prišlo ob napovedi francoskega predsednika Macrona o bistvenem zvišanju cen goriva. Sicer z dobrim namenom zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, ampak na klasičen neoliberalen način. Z linearno obremenitvijo vseh, tudi najrevnejših, ki so že tako ali tako na samem robu preživetja – taksistov, malih prevoznikov, malih kmetov – ne bi jim bila ponujena kakršnakoli alternativa. Nekaj obratno podobnega kot pri nas pri velikodušnem dodeljevanju covidnih dodatkov zdravstvenemu osebju – »pravično« v odstotkih od plač: od nekaj deset ali celo sto evrov za tiste z najnižjimi plačami (razred J!) do nekaj tisoč evrov za tiste z najvišjimi, tudi za tiste, ki niso »povohali« nobenega covidnega bolnika. Medtem ko je zahodna Evropa (Nemčija, Belgija) izplačevala enkratne dodatke v višini 500 evrov (izjemoma 1000 ali 1500) vsem v res prvih vrstah spopadanja s pandemijo.

Žal to spominja na tisto staro šalo o božji pravičnosti, v kateri so bili dodatno obdarjeni tisti, ki jim je bil bog tako ali tako naklonjen že v preteklosti. dr. Peter Tancig,

Ljubljana Črnuče

Rumeni, biserni in kristalni jopiči

Glede na izjave ministra Hojsa bi v prihodnosti za rumene jopiče morda veljalo uporabljati izraz biserni jopiči ali še bolje kristalni jopiči, če seveda »rumeni pravoverci« koga spominjajo na nacistične jurišnike in če naš notranji minister koga spominja na notranjega ministra propadle nacistične države.

Peter Prodarič, Novo mesto

Druga plat medalje

Stali smo in obstali – drugi nas pa prehitevajo. dr. Peter Glavič,

Ruše zasl. prof. UM,