Slepe skrbi izguba pravice do invalidnine
Predlog zakona Slepi in slabovidni opozarjajo, da že vplačanih pravic iz obveznega zavarovanja ni dopustno zmanjševati
Spreminjanje sistema socialne varnosti je trd oreh. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi kot novi del v sistemu je naletel na ostre kritike. Oglasili so se tudi slepi in slabovidni, ki so ugotovili, da zakon zanje ni jasen, je diskriminatoren in tudi ustavno sporen, saj jim jemlje pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, ki so ga – kot vsi zaposleni – pridobili z vplačevanjem prispevka za invalidnost po pokojninskem zakonu.
Tomaž Wraber, bivši predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, in Branko Petovar, bivši podpredsednik zveze, sta maja letos na vrsto prejemnikov naslovila pismo, v katerem sta jih opozorila, da slepi in slabovidni po 148. členu predloga zakona o dolgotrajni oskrbi niso več upravičeni do dodatka za pomoč in postrežbo. Gre za 430 evrov za najtežje prizadete oziroma 300 ali 150 evrov na mesec, ki ga prejemajo invalidi, torej tudi slepi in slabovidni, po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Po podatkih, ki so nam jih posredovali z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ta dodatek prejema 33.209 oseb v skupni vrednosti 89,5 milijona evrov na leto.
Invalidi, torej tudi slepi in slabovidni, prejemajo od 150 do 430 evrov dodatka za pomoč in postrežbo. Foto Jure Eržen
Med invalidi je približno štiri tisoč slepih in slabovidnih.
Nesprejemljivo
Nova različica zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je prišel v javno obravnavo lani, je v 148. členu določala, da se slepim in slabovidnim šest mesecev po tem, ko se bo začel zakon uporabljati, ukine dodatek za pomoč in postrežbo po predpisih o pokojninskem zavarovanju, prejemali pa ga bodo po zakonu o dolgotrajni oskrbi, a drugače izračunanega in izplačanega iz drugega vira, s čimer se bo po mnenju Wraberja in Petovarja spremenil v socialni transfer. Prepričana sta, da je to nedopustno in neustavno, saj pokojninski zakon v četrtem členu določa, da »pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti«. Nesprejemljivo je tudi zato, ker zaposleni vse življenje vplačujejo v Zpiz prispevek tudi za primer invalidnosti. »Kdo bo sploh še hotel vplačevati v pokojninsko blagajno, če je nevarno, da nam bodo denar vzeli? In zakaj smo žrtev zakona prav slepi in slabovidni?« se sprašuje Wraber.
Z ukinitvijo denarnega dodatka po zakonu o pokojninskem zavarovanju bodo ukinjene tudi nekatere druge olajšave, ki so vezane na pravico do denarnega dodatka, na primer do dohodninske olajšave, oprostitve plačila davka na motorna vozila ob nakupu novega vozila,
• Pravniki so napisali zakon, ki je slabo razumljiv in nekonsistenten.
• Različica iz leta 2020 je slepim vzela invalidnino, zdaj ni jasno, kaj se bo zgodilo.
• Invalidnino prejema več kot 33.000 invalidov, med njimi je tudi štiri tisoč slepih.
oprostitve cestnine za vozila, ki prevažajo invalide, plačila RTV-prispevka.
Zakon zdaj ni jasen
Vendar pa v najnovejši različici zakona, ki je bila v državni zbor poslana 10. junija letos, 148. člena ni več. Problematike denarnega dodatka obravnavajo trije drugi členi (131, 134 in 136), ki pa niso jasni in celotno tematiko zamegljujejo, je dejal Wraber. Ta različica zakona »Nedopustno je, da bi vzeli pravico tistim, ki smo plačevali zanjo,« je prepričan Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
ima »samo« 152 členov, a je skupaj z uvodom in pojasnili posameznih členov zakon dolg 268 strani. Za slepo osebo popolnoma neobvladljivo. »Pri branju zakonov mi pomaga e-bralec. Prejšnjo različico je bral dva dni,« pove sogovorec. Pri tokratni različici je iskal samo tiste člene, ki se neposredno nanašajo na denarni dodatek in slepe. To poskusimo tudi mi in ugotovi
mo podobno: iz zakona ni mogoče razbrati, kaj se bo z denarnim dodatkom, ki ga zdaj prejema več kot 33.000 ljudi, zgodilo.
»Nedopustno je, da bi vzeli pravico tistim, ki smo zanjo plačevali. Lahko določijo, da denarnega dodatka ni več, a le za tiste, ki so šele vstopili v delovno razmerje in prispevka za invalidnost ne bodo več plačevali. Prav tako zakon lah
ko določi, da tisti, ki bo uporabljal storitve dolgotrajne oskrbe, takrat ne bo še posebej prejemal invalidnine. Ne more pa biti tako, da bi tistim, ki smo vplačevali, invalidnino vzeli,« je prepričan Tomaž Wraber. Oslepel je iznenada leta 1984 in od takrat spremlja pravice invalidov. »Od osamosvojitve gre nenehno samo za klestenje pravic,« pravi po treh desetletjih.