Kritično industrijo nameravamo preseliti domov
Francoski delegirani minister o težavah s polprevodniki, dobavnih verigah in modernizaciji industrije
Zaradi pandemije se globalne dobavne verige skrajšujejo, zaradi tega trenda tudi Slovenija pričakuje nove investicije, prav tako Francija. »Kriza je razkrila ranljivosti našega gospodarskega sistema. Te nameravamo odpraviti s prestavitvijo kritičnih delov nekaterih vrednostnih verig v Francijo, na primer medicinskega blaga,« pravi Franck Riester, francoski delegirani minister za zunanjo trgovino in gospodarsko privlačnost. Ta omenja tudi nujnost vzpostavitve evropske gospodarske suverenosti za polprevodnike, katerih pomanjkanje duši avtomobilsko industrijo.
Riester je bil v četrtek in petek na obisku v Sloveniji. Obisk je bil opravljen v sklopu slovenskega predsedovanja svetu EU. »Francija želi prispevati k uspehu slovenskega predsedovanja, hkrati pa pripraviti francosko predsedovanje na začetku prihodnjega leta. Pred nami je pomembna naloga na področju trgovine. Naš cilj je pomagati k vzpostavitvi prave evropske strateške avtonomije s pravičnejšo in bolj zeleno trgovinsko politiko. Kadar so naši interesi ogroženi, moramo biti ostrejši. Moramo si zagotoviti svoje verige vrednosti in potrebujemo učinkovite načine za trgovino, ki bodo pripomogli k uresničevanju naših prizadevanj za razogljičenje gospodarstva,« v intervjuju pove Riester.
Ena najpomembnejših tujih naložb v Sloveniji je Revoz, podjetje v lasti Renaulta. Revoz proizvaja modele twingo, clio in smart forfour. Ta proizvodnja je potrjena do leta 2024. Kako vidite prihodnost lokacije Renault v Sloveniji?
Dobro se zavedam, da je Renault s svojo tovarno v Novem mestu pomemben gospodarski igralec v Sloveniji. Kot vsak proizvajalec avtomobilov na svetu se spopada z več izzivi in posledicami krize zaradi covida-19. Renault je sredi prenove svoje industrijske in poslovne strategije. Z Renaultom tesno sodelujemo, da bi zagotovili čim boljši rezultat tako za podjetje kot za Slovenijo.
Francija je šesti najpomembnejši izvozni trg za Slovenijo. Francoska avtomobilska industrija je pomemben kupec za slovenske proizvajalce avtomobilskih delov. Proizvajalci avtomobilov opozarjajo na manjšo prodajo zaradi svetovnega pomanjkanja polprevodnikov. Ali pomanjkanje polprevodnikov lahko vpliva na trgovino med Slovenijo in Francijo?
Pomanjkanje polprevodnikov nas zelo skrbi. Nujno je, da si zagotovimo svojo dobavno verigo z vzpostavitvijo prave evropske gospodarske suverenosti. Ena od lekcij pandemije je, da smo bili pri nekaterih izdelkih in sestavnih delih, ki so ključni za naša gospodarstva, predolgo preveč odvisni od le nekaj dobaviteljev. To želimo spremeniti in verjamemo, da imata naša trgovinska in industrijska politika ključno vlogo. Na trgovinski strani to pomeni iskanje novih dobaviteljev z razvojem novih partnerstev, ki temeljijo na izvršljivih pravilih v popolnoma delujočem večstranskem trgovinskem sistemu. Na industrijski strani pa to pomeni ovrednotenje odvisnosti in nato premostitev vrzeli. To nameravata doseči podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis in komisar za notranji trg Thierry Breton. Imata vso našo podporo.
Kje vidite možnosti za večjo trgovino med državama?
Nikoli ne smemo pozabiti, da je enotni evropski trg največje bogastvo, ki podpira gospodarsko rast, blaginjo in zaposlovanje na celini. Zelo si želim, da bi še naprej krepili naše dvostranske trgovinske in investicijske odnose s Slovenijo. Te je mogoče izboljšati. Zdaj, v okrevanju gospodarstev po pandemiji, je pravi čas za spodbujanje novih partnerstev in poslovnih podvigov med našimi podjetji. Veliko moramo narediti v strateških sektorjih, kot so vesoljska industrija, visokozmogljivo računalništvo in turizem, kjer je sodelovanje mogoče še okrepiti. Naši državi imata tudi enako vizijo glede ključne vloge jedrske energije poleg obnovljivih virov energije pri doseganju podnebnih ciljev. Želim si, da bi Francija in
Slovenija tesneje sodelovali tako na dvostranski kot na evropski ravni, da bi spodbudili to skupno prioriteto.
Kako je pandemija vplivala na francosko industrijo? Pandemija in posledično svetovna ekonomska kriza sta naše gospodarstvo močno prizadela. Proizvodnja in izvoz sta v prvi polovici lanskega leta padla na zgodovinsko najnižjo raven, predvsem v pri nas tradicionalno močnih letalskem in vesoljskem sektorju. Druge panoge, denimo farmacevtska ali kmetijsko-živilska industrija, so bile na krizo odpornejše. Na splošno je gospodarstvo preneslo breme šoka zaradi obsežnih ukrepov za lajšanje posledic krize in obnovo. Zdaj smo pripravljeni, da se vrnemo še višje kot prej.
Kateri so ključni trendi v francoski industriji?
Kriza je razkrila ranljivosti našega gospodarskega sistema. Te nameravamo odpraviti s prestavitvijo kritičnih delov nekaterih vrednostnih verig v Francijo, na primer medicinskega blaga. In za to moramo pokazati nekaj rezultatov. Francija je bila lani drugo leto zapored najprivlačnejša evropska država za neposredne tuje naložbe. Tuja podjetja nam zaupajo svojo rast in imajo prav. Zaupajo nam, saj v zadnjih štirih letih moderniziramo gospodarstvo in krepimo konkurenčnost, da bi obnovili industrijo. Zdaj s svojim načrtom za okrevanje in odpornost v vrednosti 100 milijard evrov vlagamo v preoblikovanje svoje industrije in jo pripravljamo na leto 2030. Naše prednostne naloge so znane: pospeševanje zelenega prehoda, spodbujanje digitalne revolucije, razvoj veščin, ki ustrezajo potrebam podjetja. Četrti vrh Choose France, ki je bil konec junija v Versaillesu, je predstavljal to našo ambicijo.
Kako lahko države s sredstvi EU spodbujajo gospodarstvo in gospodarsko privlačnost?
Vsaka država je drugačna in bi morala ravnati skladno s svojimi potrebami in seveda skladno s skupnimi vrednotami, ki nas povezujejo kot Evropejce. Če vprašate mene, kaj lahko naredimo za spodbujanje vključujoče, dolgoročne rasti, je odgovor preprost: reforme, reforme, reforme. Zdaj je čas, da damo vse od sebe, potrebne so investicije in spremembe. ZDA in Kitajska se namreč po pandemiji vračata močnejša kot kadarkoli prej. Vem, da se bodo naša prizadevanja na koncu izplačala.