Razumeti spremembe in se jim prilagajati
Skrb za starejše Pred izidom je slovenska znanstvena monografija s področja dolgotrajne oskrbe
»Pri dolgotrajni oskrbi ne gre le za to, da imamo, kar imamo, in da bomo razvijali nove oblike. Pomembno je, da imamo metode in orodja, da izvemo, kaj si starejši v resnici želijo in potrebujejo, da bomo zagotovili tiste načine oskrbe, da to zadovoljijo,« pravi dr. Jana Mali s fakultete za socialno delo, ki je skupaj z dr. Vero Grebenc pripravila znanstveno monografijo s področja dolgotrajne oskrbe. Naslov monografije je Strategija raziskovanja in razvoja dolgotrajne oskrbe starih ljudi v skupnosti, izšla pa bo septembra pri založbi fakultete za socialno delo.
Da je delo, ki sta ga opravili raziskovalki, pomembno, kaže podatek, da pred letom 2005 dolgotrajna oskrba pri nas in tudi v tujini ni veljala za znanstveno temo. »Dolgotrajna oskrba je v Sloveniji novost tako na področju institucionalne oskrbe starih ljudi kot na področju skupnostne oskrbe,« pravi dr. Jana Mali. »V obeh okoljih dolgotrajne oskrbe primanjkuje analitičnih raziskav in zato tudi znanstvenih razprav in ugotovitev o značilnostih dolgotrajne oskrbe.« Poleg tega je za našo oskrbo starejših značilen razvoj institucionalne oskrbe – torej domov za starejše –, manj pa so razvite druge oziroma skupnostne oblike oskrbe za stare ljudi.
Ko si star – v dom
»V tujini in tudi pri nas si večina starejših, govorimo o kar 90 odstotkih starejših, želi starost preživeti doma,« pravi sogovornica. V monografiji sta zato pozornost namenili skupnostni oskrbi, ki jo pri nas poznamo v določenih oblikah, kot so pomoč na domu, dnevni centri, dnevno varstvo, patronažna služba … »Teh oblik pomoči ni dovolj, da bi starejši lahko ostali doma, zato bi morali temu področju namenjati več pozornosti in ga razviti,« pove Jana Mali, ki dodaja, da sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi vsekakor ne bo dovolj.
Nujno bo treba spremeniti tudi razmišljanje ljudi – starejših in njihovih svojcev –, ki zdaj večinoma menijo, da je za starega človeka, ki potrebuje pomoč, nujna nastanitev v domu. Toda takšen človek lahko ob primernih oblikah pomoči ostane doma in živi dostojno življenje. »Veliko lahko naredimo že s prilagoditvijo stanovanja,« pravi Jana Mali, ki se tudi strinja, da je pomembno, da starejši ostane doma, a ne za vsako ceno. »Če si slabo mobilen in brez socialnih stikov, si doma lahko zelo nesrečen,« meni. Prepričana je, da je pri oskrbi starejših – še posebno zdaj v času epidemije – preveč poudarjen zdravstveni vidik, ne pa tudi socialno življenje, ki je enako pomembno kot zdravje.
Nova metoda raziskovanja
V monografiji zato izhajata s stališča, da je mogoče o razvoju dolgotrajne oskrbe mogoče razmišljati le na podlagi analitičnega in raziskovalnega pristopa, ki sta ga razvili in poimenovali hitra ocena potreb in storitev. Metoda je uporabna v lokalnih skupnostih in preverjena v treh občinah – mestni občini Ljubljana in dveh manjših občinah, Straža in Žirovnica –, kjer so predlagali, da se sistem dolgotrajne oskrbe dopolni z novimi oblikami pomoči, ki učinkovito rešujejo potrebe starejšega prebivalstva.
»Potrebe ljudi, ki so osrednji koncept pomoči pri socialnem delu, so zaradi paradigmatskega premika v oskrbi, ki ga zagotavlja dolgotrajna oskrba, učinkovit način raziskovanja tudi v dolgotrajni oskrbi,« pravi sogovornica.
Hitra ocena potreb in storitev po dolgotrajni oskrbi je v monografiji podrobneje predstavljena. »Je kombinacija metod in tehnik epidemiološkega, etnografskega in akcijskega raziskovanja, s katero lahko ugotavljamo obseg, naravo in razširjenost dolgotrajnih stisk v posameznem lokalnem okolju ter iščemo učinkovite rešitve za potrebe
starejših ljudi, ki sledijo sodobnim smernicam oskrbe in so usmerjene v razvoj skupnostne oskrbe,« pojasni sogovornica.
Zemljevid potreb
Analiza temelji na številnih kazalnikih: od razvitosti dolgotrajne oskrbe v občini, stopnje brezposelnosti, delovno aktivnega prebivalstva, kazalnikov revščine do oblik in dosegljivosti dolgotrajne oskrbe v sosednjih občinah. Vse to na zemljevidu potreb po dolgotrajni oskrbi pokaže, kakšne so sedanje in prihodnje potrebe po dolgotrajni oskrbi v občini, ki se analizira.
»Zemljevid ne predstavi samo že znanih podatkov, analiz, raziskav in podobnih vsebin, ampak pokaže sedanje in prihodnje potrebe po dolgotrajni oskrbi,« razloži Jana Mali. Prednost teh
zemljevidov je, da upoštevajo tudi trende v lokalni skupnosti, ki določajo smeri in oblike dolgotrajne oskrbe v prihodnje. »Zemljevid dolgotrajne oskrbe je zato uvodni strateški pristop k raziskovanju in načrtovanju dolgotrajne oskrbe,« pravi raziskovalka.
Potrebe posameznika
Hkrati z več pogovori oziroma analizo potreb ljudi ugotovijo, kaj starejši želijo in kako si predstavljajo preživeti svojo starost. »Stari ljudje so zelo nehomogena skupina ljudi, kar je v sedanjem sistemu dolgotrajne oskrbe premalo upoštevano,« pove Jana Mali. V sedanjih oblikah dolgotrajne oskrbe je prezrta raznovrstnost in kulturna specifičnost življenjskih situacij, v katerih se znajdejo ljudje, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo. Strategije dolgotrajne oskrbe so zato lahko pomanjkljive in neprimerne.
»Še več,« pravi, »v monografiji opozarjava, da je stigma, ki se pojavlja v vseh kategorijah življenjskih potreb ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, tista, zaradi katere so redno prikrajšani, zato ne morejo izpolniti svojih potreb tako kot drugi ljudje.« Nujno je treba pripraviti nove predloge dolgotrajne oskrbe, ki bi jih lahko začela razvijati lokalna okolja za svoje starejše občanke in občane.
Centri za oskrbo v starosti
Znanstvenici poudarjata, da je raziskovanje potreb starejših strateško pomembno za določanje novih razvojnih inovativnih rešitev, ki bi jih lahko začela razvijati lokalna okolja. Občine morajo razmišljati o dolgotrajni oskrbi širše, ne da to problematiko rešujejo samo z gradnjo domov za starejše. »Oblike pomoči starejšim je treba prilagoditi potrebam ljudi na terenu,« poudarja.
Dr. Jana Mali
»Prihodnost dolgotrajne oskrbe v Sloveniji so centri za oskrbo v starosti, ki naj bi zagotavljali institucionalno oskrbo določenemu številu ljudi, v svojem osnovnem poslanstvu pa bi bili namenjeni zagotavljanju oskrbe v domačem okolju oziroma na domu starih ljudi,« pravi. Zaradi prilagajanja potrebam ljudi bi se morali nenehno spreminjati. Osnova bi bilo zagotavljanje institucionalne namestitve za starejše od 65 let z največ 80 stanovalci, saj večji domovi ne omogočajo dostojnega življenja v instituciji.
Grajeni naj bi bili kot gospodinjske skupnosti, ki življenje v instituciji približujejo življenju v domačem okolju.
Centri za oskrbo v starosti bi delovali tudi kot centri za pomoč starim ljudem, ki živijo doma: kot večgeneracijski centri, centri za dnevno varstvo, za mobilno skupnostno oskrbo, za izobraževanje o dolgotrajni oskrbi ter tudi za oblike razbremenjevanja sorodnikov pri oskrbi, kot so skupine za samopomoč, alzheimer ali hospic cafeji. »Za vse načine pomoči bi bila zagotovljena prehrana, zdravstvena nega, fizioterapija, delovna terapija in druge oblike pomoči. Iz centrov bi pomoč izvajali tudi na domovih uporabnikov, ki bi bili s ponudbo pomoči – na primer delovno terapijo – izenačeni s stanovalci domov za starejše,« pravi Jana Mali.
Monografija, ki ima več kot 200 strani, je prvo znanstveno delo pri nas s področja dolgotrajne oskrbe, ki z znanstvenim aparatom in sodobno literaturo s tega področja daje analitičen pregled in pristop do te problematike. S konkretnimi sklepi in predlogi pa je tudi priročnik, ki poziva k razvoju novih oblik oskrbe starejših, vendar ob praktični preudarnosti in z zavedanjem, da je treba to področje glede na potrebe starejših nenehno spreminjati.
• Monografija predstavlja nova znanstvena področja dolgotrajne oskrbe.
• Nova je metoda raziskovanja.
• Novost je tudi zemljevid potreb po dolgotrajni oskrbi.
Raziskavi v obeh manjših občinah, Straži in Žirovnici, sta pokazali, da so starejši vezni člen v skupnosti, saj opravijo zelo veliko prostovoljnega dela, pomagajo starejšim in mladim ter so vzor mlajšim.
Pomoč starejšim je treba prilagoditi potrebam ljudi na terenu.