Človek in narava
Novo izumrtje, ki bi prizadelo človeštvo, ne bi bilo nič dramatičnega. Vsaj ne za Zemljo.
Ni redko, da slišimo, da je človek parazit na Zemlji in da si človeštvo ne zasluži drugega kot izumrtje. Pogosto tudi slišimo, da se bo človeštvo bržčas pokončalo kar samo ( jedrska kataklizma), odkar se srečujemo s podnebnimi spremembami, pa, da nas bo s precejšnjo pomočjo nas samih izpljunila kar narava sama. Nekaj je gotovo, človek si že vse, odkar je rod homo pred dvema milijonoma let začel osvajati ta planet, podreja naravo. In pri tem je izjemno uspešen. Od izuma ognja do udomačitve prvih živali in kultivacije prvih žit pa vse do najsodobnejših spoznanj o zasnovi kozmosa. Človeštvo je sposobno s cepivi izkoreniniti množične morilce viruse in v vesolje poslati človeka.
A medtem ko smo spremljali začetke vesoljskega turizma, je narava pokazala, da še vedno ona postavlja pravila igre. Opustošenje in smrti, ki so jih v zadnjih dneh pustile za seboj ujme v osrčju Evrope, so srhljiv vpogled v prihodnost. Da, naravne katastrofe nas spremljajo že od nekdaj, a so čedalje pogostejše in vse hujše. Se iz otroštva spomnite, da bi iz Evrope poročali o tornadih? V domačih krajih smo v otroštvu vsako zimo gazili v obilici snega, danes ga zapade le za kakšno kepo ali dve. Narava okoli nas se neizpodbitno spreminja.
Človek ni večji od narave, a hkrati človeštvo tudi ni nemočno pred naravo. Pustimo ob strani vprašanja, ali je bil sistem obveščanja pred nevarnostjo hudih poplav ustrezen ali ne in ali bi bilo s pravočasno evakuacijo mogoče rešiti izgubljena življenja. To bodo pokazale analize. Je pa že zdaj jasno, da se bomo morali na tovrstne naravne katastrofe bolje pripraviti in na neki način navaditi. Tudi če močno pospešimo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, segrevanja ozračja ne bo mogoče ustaviti s pritiskom na stikalo.
Spremembe, ki se dogajajo v naravi kot odziv na človeške dejavnosti, so kompleksne. To pomeni, da se bomo z negativnimi posledicami naših aktivnosti morali ubadati še več desetletij. Seveda če se bomo končno zbudili in ukrepali. Nekaj je gotovo, večina življenja je z Zemlje izginila že v petih množičnih izumrtjih. Novo izumrtje, ki bi prizadelo človeštvo, ne bi bilo nič dramatičnega. Vsaj ne za Zemljo.