S hrvaškega otoka do zlata na Azurni obali
Zlata kamera Zmaga prvenca Morena na filmskem festivalu v Cannesu je velika pohvala slovenski kinematografiji in njenim ustvarjalcem
Z Moreno se je med zmagovalce najprestižnejšega filmskega festivala na svetu zapisala tudi Slovenija.
Družinska psihološka drama Morena (Murina) hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović je na 74. canskem filmskem festivalu obveljala za najboljši debitantski celovečerec. Za prestižno festivalsko nagrado zlata kamera (camera d'Or) se je potegovalo 31 naslovov. Predsednica žirije za zlato kamero, francoska igralka Mélanie Thierry, je ob podelitvi povedala, da so nagradili močen film, odločitev pa sprejeli brez velikih dvomov.
Tina Lešničar
Z Moreno se je med zmagovalce najprestižnejšega filmskega festivala na svetu zapisala tudi Slovenija. Štiriinsedemdeseta edicija je bila zgodovinska tudi za domačo kinematografijo, saj smo bili v tekmovalnih sekcijah prvič kot manjšinski koproducenti prisotni kar z dvema filmoma. V elitna programa Teden kritike sta se uvrstili italijansko-slovensko-francoska koprodukcija Telesce režiserke Laure Samani, v sekciji 14 dni režiserjev pa je bila prikazana Morena. Programska sekcija, ki je nastala po protestu francoskih auteurjev leta 1968, od prve edicije svetovnemu občinstvu predstavlja nova režiserska imena ter izpostavlja filme z močnimi in edinstvenimi avtorskimi poetikami. Med drugim so v sekciji
14 dni režiserjev zavrteli prvence nekaterih najuspešnejših režiserjev na svetu, Wernerja Herzoga, Jima Jarmuscha, Martina Scorseseja in Kena Loacha.
Moreno so prejšnjo soboto predstavili pred polno dvorano Theatre Croisette v prisotnosti režiserke Antonete Alamat Kusijanović, igralk Danice Ćurčić in Gracije Filipović, igralcev Leona Lučeva in Jonasa Smuldersa ter soscenarista Franka Graziana in preostale filmske ekipe – igralke Tatjane Filipović, skladatelja Evguenija Galperineja, producenta Danijela Peka, koproducentov Zdenke Gold in Jožka Rutarja, montažerja Vladimirja Gojuna in kostumografke Amele Bakšić.
Režiserka, ki je film v Cannes pospremila v visoki nosečnosti, je na pogovoru po premieri povedala, da ga je posnela za šestnajstletno sebe, sicer pa ga posveča najstnikom vseh starosti. V filmu – zasnovala ga je na svojem večkrat nagrajenem kratkem filmu V modrino (2017) in scenarij razvijala v rezidenci canskega festivala Cinéfondation – pripoveduje zgodbo o šestnajstletni Juliji, ki na enem od hrvaških otokov živi ob avtoritarnem očetu in permisivni materi, željo po svobodi pa v njej okrepi obisk družinskega znanca. » Morena gibko vijuga med čermi klasične zgodbe o odraščanju in uporništvu ter se zaganja v globine hrvaške družinske in družbene stvarnosti.
Globoko pod gladino morja, kamor sončni žarki ne prodrejo, z ostmi nabada trdovratne družbene vzorce patriarhata, konservativizma, religije, šovinizma, mizoginije, pa tudi divjega kapitalizma, privatizacije, korupcije, in jih privleče na kopno,« smo v Delu zapisali ob canski premieri filma.
Scorsesejev žegen
Hrvaško-ameriško-brazilsko-slovensko koprodukcijo je podprl tudi Martin Scorsese. Njegova produkcijska hiša Sikelia Prods. se je pred leti združila z RT Features pri lovu na mlade filmske talente z vsega sveta. »Iščemo nove pristne in vznemirljive glasove filma. Antoneta ta duh močno uteleša v svoji edinstveni viziji,« je pred časom povedal Scorsese za Variety .
Pri filmu je sodelovala tudi številna slovenska ekipa, na čelu s producentoma Mihom Černecem (Staragara) in Jožkom Rutarjem (Spok film). »Uspeh in nagrada za najboljši debitantski film na najprestižnejšem filmskem festivalu v Cannesu s filmom Morena sta izjemno pomembna za prepoznavnost in mednarodno vidnost slovenske kinematografije in njenih ustvarjalcev. Film prinaša pomembno sporočilo upora proti šovinizmu, ki je izredno prisoten tudi v naši družbi. Ta uspeh ponovno potrjuje močno in pomembno vključenost slovenskih producentov tako v regionalne kot v mednarodne koprodukcijske navezave, zagotavlja vidnost na številnih mednarodnih festivalih ter skozi različne distribucijske kanale omogoča dostop do filma števil
nim gledalcem po svetu. Nagrada je tudi priznanje za kakovostno delo slovenskih postprodukcijskih studiev. Naj to priložnost izkoristiva tudi za ponovno zahvalo vsem filmskim delavcem, ki so sodelovali pri nastanku filma, kakor tudi Slovenskemu filmskemu centru, Radioteleviziji Slovenija in filmskemu studiu Viba film za finančno in tehnično podporo temu projektu,« sta povedala slovenska koproducenta Morene Jožko Rutar in Miha Černec.
Kot direktor fotografije druge ekipe je pri filmu sodeloval Mitja Ličen, ob njem pa so pomembno vlogo odigrali še asistent režiser Luka Rus, oblikovalec zvoka Julij Zornik, kolorist Emil Svetlik, asistentka produkcije Anja Vrdlovec ter koordinatorica postprodukcije
Nina Robnik. V filmu igrata tudi Zoran Predin in Lovro Zafred.
K uspehu je direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar pristavila: »Veseli me, da je k enemu od največjih filmskih uspehov v naši regiji prispevala tudi slovenska ekipa, ki je pri tem koprodukcijskem filmu še enkrat pokazala izjemno ustvarjalnost in požrtvovalnost. Zato delček zlate kamere upravičeno pripada tudi Sloveniji, našim producentom, filmskim delavcem in tudi Slovenskemu filmskemu centru, ki je film podprl.«
Na večer, ko je svet dosegla novica o zmagi Morene, so si film že lahko ogledali domači gledalci, saj je psihološka družinska drama v soboto odprla 68. puljski filmski festival.
• Zlata kamera je prestižna nagrada za najboljši prvenec.
• Hrvaško-ameriško-brazilsko-slovensko koprodukcijo je podprl Martin Scorsese.
• Slovenska koproducenta sta Miha Černec in Jožko Rutar.
• Režiserka je film zasnovala na svojem nagrajenem kratkometražcu V modrino.