Od Združene evropske republike do govorečih psov
Poletno branje iz Cankarjeve založbe Dva nova prevoda romanov in tri knjige domačih avtorjev
Na prvi novinarski konferenci po dolgem času je glavni urednik založbe Aljoša Harlamov z gosti, prevajalkama Tanjo Petrič in Dašo Perme Jurjavčič ter avtorjem Milanom Deklevo, spregovoril o petih novih naslovih, ki so na voljo bralcem: Prestolnica Roberta Menasseja, Zlagano življenje odraslih Elene Ferrante, Skupinska slika: ( folklora) Janeza Ramoveša, Pet za kvartet Milana Dekleve in Človeško srce je kakor nebo Josipa Jurčiča (izbrala Marjeta Zorec).
Prestolnica je po Izgonu iz pekla (Moderni klasiki, 2012) šele drugi roman avstrijskega pisatelja Roberta Menasseja, preveden v slovenščino. Avtor je zanj leta 2017 prejel nemško književno nagrado. V njem satirično in igrivo razgrinja ustroj bruseljske demokracije, v središče katerega postavi uradnike. V angleščini je knjiga izšla v času brexita, za svojo pa so jo vzeli tako njegovi zagovorniki kot nasprotniki. Ob izidu jo je strokovna javnost razglasila za prvi roman o Evropski uniji, saj se ukvarja z njeno idejo; njena večjezikovnost in večkulturnost sta ponazorjeni tudi skozi mnoštvo medsebojno prepletenih zgodb in likov. Največji izziv pri prevajanju, je povedala prevajalka Tanja Petrič, je bil poustvariti satiro, ironijo, črni humor pripovednih linij, ki se druga drugi približujejo in nato razhajajo, ter lahkotnost, ki spremlja branje romana. Menasse je zelo spreten pripovedovalec, njegov jezik je gost, poleg tega zna zelo dobro posnemati zgodovinsko in dokumentarno literaturo, tako da je pogosto težko razločiti med dejstvi in fikcijo. »Glavna ideja romana, ki jo Menasse zasleduje, je ideja projekta Evropa, ki je postnacionalni. Gre za idejo združene Evrope. Tudi v svojih političnih esejih govori o Evropi, ki bi se morala odpovedati nacionalnim interesom in se združiti tvorbo, ki bi se ji reklo Združena evropska republika.« Pisatelj v romanu ponuja provokativne, a fikcionalizirane rešitve – roman se začne v Bruslju, ki ne velja za evropsko prestolnico, temveč za sedež Evropske unije, zaključi pa nekje drugje: »Gre za idejo, ki je globoko povezana z zgodovino Evrope, drugo svetovno vojno in judovstvom, in prestolnica, ki jo predlaga, je precej šokanten koncept,« je sklenila prevajalka.
Novo prevajalko so dobili romani priljubljene italijanske pisateljice Elene Ferrante. Pod prevod ene od njenih zadnjih knjig, La vita bugiarda degli adulti (2019), se je prvič podpisala Daša Perme
Jurjavčič. Po Dnevih zavrženosti in štirih romanih, ki sestavljajo tako imenovani Neapeljski cikel, prevedla jih je Anita Jadrič, so tako oboževalci Elene Ferrante dočakali Zlagano življenje odraslih, ki se prav tako dogaja v Neaplju. Z najstnico Giovanno nas popelje tako v siromašne kot bogate, na videz brezhibne predele tega mesta. Dekletov značaj zaznamuje in spremeni očetova nepremišljena izjava, ki ji odpre oči, da spozna, kako dvoličen je svet odraslih. Netflix Italia je že lani napovedal, da bo roman predelal v miniserijo. Naslovnico Zlaganega življenja odraslih je oblikovala Vida Igličar, ki je v začetku leta pri Mladinski knjigi izdala knjigo 100 dni za boljšo mene.
Pesmi, misli in roman
Med izvirnimi slovenskimi izdajami so najprej predstavili izbor misli iz leposlovnih in drugih spisov Josipa Jurčiča ob 140. obletnici njegove smrti, ki ga je naredila Marjeta Zorec in strnila v knjigi Človeško srce je kakor nebo. V njej so tudi takšne, ki nagovarjajo aktualne družbenopolitične razmere doma in po svetu. Jurčič velja za prvega velikega slovenskega pripovednika in je avtor prvega slovenskega romana Deseti brat in tragedije Tugomer. Deloval je tudi kot novinar in urednik – urejal je prvi slovenski dnevnik Slovenski narod –, snoval slovenski literarni program ter poudarjal pomembnost slovenskega jezika, nujnost osamosvojitve Slovencev in podpiral narodno literaturo.
Skupinska slika: ( folklora) pesnika in glasbenika Janeza Ramoveša je avtorjeva sedma pesniška zbirka, »'rokenrol': polna obešenjaškega humorja, nevsiljivih lepot, človeške zagamanosti in grehov, spominov in impresij iz narave«. Tudi to je napisal v poljanskem narečju, zaradi česar je Ramoveš, tako Aljoša Harlamov, nekaj posebnega v slovenski poeziji. »Uporaba narečja sproža precej frustracij. Če kdo govori drugače, je hitro deležen vsaj tihega posmeha, če že ne odkrite sovražnosti, zato se večina hitro zateče v neki splošno razumljiv pogovorni jezik,« pravi avtor, ki se strinja, da je to njegova najbolj osebna zbirka doslej.
Z novim romanom je postregel pisatelj in pesnik Milan Dekleva, pri čemer je »upošteval eno od načel Aristotelove poetike – vse se odvrti v enem dnevu«, v njem pa se »zgodi veliko pripetljajev, ki jih protagonisti ne morejo nadzorovati«. V tem je srž (črnega) humorja, saj je dogajalni dan »malce premaknjen v smer, v kateri začne delovati načelo gravitacije«. Člani godalnega kvarteta, dve ženski in trije moški – naslov romana je Pet za kvartet – se pripravljajo na pomemben koncert v Slovenski filharmoniji, medtem pa se pojavljajo na nepričakovanih in neprimernih mestih ter se znajdejo v vrtincu razgretih čustev. Pet za kvartet je tudi roman o glasbi, ki je za Deklevo tista umetnost, ki je najbliže popolnosti: »Govori pa tudi o tem, kako lahko je igrati napak, kar grozi tudi protagonistom romana. Bojijo se, da bo šlo kaj narobe, čeprav obvladujejo svoja glasbila in so profesionalci. Vpletejo se govoreči psi in razni mikrobi, stvari gredo po zlu in glasba je najbolj na udaru,« je pisatelj opozoril na položaj glasbenikov med epidemijo, nastopajočih s pomočjo tehnologije v praznih dvoranah.