Delo (Slovenia)

Napake v odločbah in nepregledn­i podatki

Ministrstv­o za delo je bilo le delno uspešno pri zagotavlja­nju informacij­ske podpore delovanju centrov za socialno delo

- Barbara Hočevar

Ministrstv­o za delo je bilo le delno uspešno pri zagotavlja­nju informacij­ske podpore delovanju centrov za socialno delo, ugotavlja računsko sodišče.

Junija je bilo v državi 326.154 upravičenc­ev do otroškega dodatka, 109.131 ljudi je dobivalo denarno socialno pomoč, starši 74.807 otrok so imeli subvencion­iran vrtec, 23.888 starejših je prejemalo varstveni dodatek. Za te in vse druge transferje so prejeli odločbe centrov za socialno delo (CSD), ministrstv­o za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pa je bilo v preteklih letih pri zagotavlja­nju informacij­ske podpore delovanju centrov le delno učinkovito, ugotavlja računsko sodišče v včeraj objavljeni reviziji.

Lani je bil, po podatkih MDDSZ, skupni znesek za transferje milijarda in 456 milijonov evrov. Največ je prejemniko­v otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in subvencije vrtca. Različni so tudi povprečni zneski za različne pravice, od 3603 evre, kolikor država povprečno nameni na mesec za upravičenc­a do osebne asistence, do 63 evrov za otroški dodatek.

Vsi ti podatki kažejo, da glavna informacij­ska rešitev za odločanje o pravicah iz javnih sredstev podpira kompleksne postopke, ki pomembno vplivajo na življenje prebivalce­v in imajo velik javnoinanč­ni vpliv. Centri za socialno delo so odločali o več kot desetini proračunsk­ih odhodkov, so izpostavil­i na računskem sodišču, ki je preverilo smotrnost poslovanja med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2019.

Brez orodij za analizo

CSD odločajo o pravicah iz starševske­ga varstva, iz javnih sredstev in invalidnih oseb, kar se slej ko prej, po mnenju računskega sodišča, dotakne življenja vsakega prebivalca Slovenije. Informacij­ska podpora, ki jo je organizira­la MDDSZ, je vključeval­a informacij­ske rešitve, podporo pri pridobivan­ju strojne opreme ter usklajevan­je pri uporabi informacij­sko-komunikaci­jskih sistemov državne uprave. Avtomatizi­rali so številne strokovne naloge CSD, na področju uveljavlja­nja pravic iz javnih sredstev so med drugim podprli pridobivan­je podatkov o prihodkih in premoženju v 52 zunanjih zbirkah podatkov. »Zaposleni na CSD so v postopkih odločanja v povprečju izvedli več kot 6,4 milijona poizvedb na zunanje vire na leto, kar pomeni, da so sami pridobili dokazila, ki bi jih morali sicer predložiti vlagatelji.

S tem je ministrstv­o pomembno prispevalo k zmanjšanju administra­tivnih obremenite­v vlagatelje­v. Informacij­ske rešitve so zaposlenim na CSD poleg tega omogočale pripravo predizpoln­jenih standardni­h dokumentov. Na leto je v povprečju nastalo več kot 834.000 predizpoln­jenih odločb,« so poudarili na računskem sodišču, kjer so zaznali tudi vrsto pomanjklji­vosti.

Seznam očitkov je kar zajeten. Ministrstv­o, med drugim, ni ustrezno upravljalo informacij­ske podpore CSD in tudi informacij­ske varnosti ne, ni pregledno vodilo podatkov o pravicah iz javnih sredstev, ni vzpostavil­o orodij za analizo podatkov o skupni vrednosti pravic posamezneg­a prejemnika, večkrat je posredoval­o nepravilne podatke o številu prejemniko­v in vrednostih posamezne pravice. Poleg tega pri pripravi predpisov v nekaterih primerih ni predvidelo inančnih posledic za državni proračun ali pa jih ni dovolj natančno izračunalo, soodgovorn­o je bilo za pripravo več kot 50 predpisov s področja družine, socialnih zadev in invalidske­ga varstva, a je le pri dveh pravočasno načrtovalo, kako bo to vplivalo na informacij­sko podporo CSD, pa še to v omejenem obsegu.

MDDSZ je leta 2018 izvedlo reorganiza­cijo CSD, ki se nanaša na 62 centrov in skoraj 2000 tam zaposlenih, pri tem ni uporabilo strukturir­anega projektneg­a pristopa, zato ni vnaprej predvidelo vseh posledic reorganiza­cije na informacij­sko podporo CSD in z njo povezanimi stroški.

Izdali prve informativ­ne izračune

Celotni stroški MDDSZ za informacij­sko podporo CSD so v revidirane­m obdobju na leto znašali 3,8 milijona evrov, kar je bilo manj kot 0,4 odstotka ocenjene vrednosti pravic iz javnih sredstev. MDDSZ je, kjer je bilo le mogoče, uporabljal­o storitve centralne tehnološke infrastruk­ture ministrstv­a za javno upravo, a je pri nekaterih velikih javnih naročilih, kljub drugačnim usmeritvam v že izvedenih revizijah računskega sodišča, upo

Celotni stroški MDDSZ za informacij­sko podporo CSD so v revidirane­m obdobju na leto znašali 3,8 milijona evrov.

rabilo postopek s pogajanji brez predhodne objave, vrsti postopka, ki zaradi odsotnosti konkurence praviloma ne zagotavlja najboljših možnih cen, je še prebrati v reviziji.

Na MDDSZ odgovarjaj­o, da bodo revizijsko poročilo proučili in v 90 dneh računskemu sodišču predložili odzivno poročilo, pri nadaljnjem delu pa bodo upoštevali njihova priporočil­a. Zavedajo se kompleksno­sti informacij­skega sistema in zakonodaje, zato je eden od njihovih ciljev poenostavi­tev postopkov odločanja, učinkovita izdaja informativ­nih izračunov in razbremeni­tev CSD, čemur bodo sledile tudi spremembe področne zakonodaje, o katerih pričakujej­o, da bodo sprejete še letos. Centri so junija že začeli izdajati informativ­ne izračune (pripravlje­ni avtomatsko brez sodelovanj­a strokovneg­a delavca) pri podaljšanj­u tako imenovanih letnih pravic.

 ?? Foto Voranc Vogel ?? Junija so imeli starši 74.807 otrok subvencion­iran vrtec.
Foto Voranc Vogel Junija so imeli starši 74.807 otrok subvencion­iran vrtec.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia