Načeto je načelo delitve oblasti
Pravosodje Trend, ki smo mu priča, se ne bo ustavil, dokler ne bo kdo potegnil ročne zavore, pravi nekdanji minister Aleš Zalar
V Slovenskem sodniškem društvu in v državnotožilskem svetu opozarjajo na rušenje pravne države in politizacijo sodstva, ki so si jo privoščili v državnem zboru ob dveh predlogih kandidatov za vrhovna sodnika, ter na politično pogojeno arbitrarnost vladnih odločitev pri imenovanju tožilcev. Načeta sta načelo delitve oblasti in vladavina prava. »Vsi našteti primeri patologij slovenskega pravno-političnega prostora so rezultat izkrivljenega dojemanja koncepta vladavine prava nasploh ter napačno razumljenih vloge političnih strank in položaja vlade v njem,« je oster ustavni pravnik Saša Zagorc.
Da je spodjedanje vladavine prava nesporno, ugotavlja nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. Priča smo mu pri imenovanju tožilcev in volitvah sodnikov, kjer je svoj lonček pristavila zakonodajna oblast. Izvršilna oblast trasira pot kljubovanja postulatom pravnosti, zato se zakonodajni oblasti zdi, da lahko podira tudi sama, dodaja, vse to pa negativno vpliva na občutek pravnosti. »Trend, ki smo mu priča, se očitno ne bo ustavil, dokler ne bo kdo potegnil ročne zavore. A zdi se, da tega ne bo storila vlada, pač pa bo pri zaviranju potrebna pomoč evropskih institucij,« opozarja.
Kot je v prvem odzivu po objavi poročila evropske komisije o vladavini prava povedal predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, je iz poročila mogoče razbrati tudi sklep, da pravosodne institucije, vključno z ustavnim sodiščem, v Sloveniji ustrezno zagotavljajo vladavino prava, ne glede na odmike, ki smo jim pri tem občasno priča pri drugih dveh vejah oblasti.
• Različna dejanja načenjajo načelo delitve oblasti.
• Protesti iz vrst sodnikov in tožilcev.
• Po sporu odstop državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu.
Vsi našteti primeri patologij slovenskega pravno-političnega prostora so rezultat tudi napačno razumljene vloge političnih strank in položaja vlad.
dr. Saša Zagorc, ustavni pravnik
Eno temeljnih načel demokratične pravne države je delitev oblasti na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Vse tri so vezane na ustavo, samovolje posamezne veje oblasti naj ne bi bilo. Zdi pa se, da se v času tretje vlade Janeza Janše soočamo prav s tem oziroma s pokusi prizadevanj, da bi bila oblast ene od vej, izvršilne, absolutna. Je čas, da začnejo zvoniti alarmi?
Da smo priča poskusom ugrabitve pravne države, je mogoče oceniti pri nezakonitem ravnanju vlade pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, na katerega med drugim opozarja tudi drugo poročilo evropske komisije o vladavini prava. Primerov je še več. Slovensko sodniško društvo je, na primer, zaskrbljeno in ogorčeno, ker državni zbor tik pred parlamentarnimi počitnicami ni potrdil dveh kandidatov za vrhovna sodnika.
»Gre za nedopustno politizacijo sodstva prek političnega sankcioniranja sojenja, ki očitno v posameznih zadevah ni bilo všeč strankarski večini v državnem zboru,« komentirajo v sodniškem društvu neizglasovanje predloga Sodnega sveta, da za vrhovna sodnika imenuje višja sodnika Stanko Živič in Aleksandra Karakaša. Proti je bilo 43 poslancev iz vrst NSi, SMC, SNS ter SDS, poslanka največje koalicijske stranke Alenka Jeraj pa je ob tem komentirala, da ima »Stanka Živič za sabo dolgoletno kariero, ki pa je bila žal prepletena z dvoumnimi sodbami ter s škandali«. Med drugim je opozorila na sojenje v zadevi Novič, kjer je bila Živičeva sodnica poročevalka. Slovensko sodniško društvo je protestiralo zoper »tak poseg zakonodajne veje oblasti v sodno in v neodvisnost sodnikov«. Ocenjujejo, da gre za rušenje temeljnih načel pravne države.
Ta teden se je znova oglasil tudi državnotožilski svet in pozval vlado, naj se izogiba selektivnemu in političnemu odločanju pri imenovanju tožilcev; kar dvanajst, ki jih je vladi v imenovanje predlagala nekdanja pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, od lanskega septembra brez obrazložitve čaka na odločitev vlade. Predsednica državnotožilskega sveta Tamara Gregorčič je opozorila, da vlada z zadrževanjem odločanja o imenovanjih nekaterih državnih tožilcev dodatno zaostruje kadrovsko problematiko na tožilstvih, zato imajo ta težave pri delovanju oziroma pregonu storilcev kaznivih dejanj.
Patologije pravno-političnega prostora
Vladavina prava kot koncept poskuša, a ne uspe vselej, omejiti slo po oblasti, poudarja doktor Saša Zagorc, ustavni pravnik in profesor na ljubljanski pravni fakulteti ter dodaja, da ta družbeni konstrukt temelji na prepričanju, da lahko prinaša visoko stopnjo blaginje čim večjemu številu prebivalstva, in zaupanju, da ne bo nihče podvržen arbitrarnim odločitvam. »Vsi našteti primeri patologij slovenskega pravno-političnega prostora so rezultat izkrivljenega dojemanja tega koncepta nasploh ter napačno razumljene vloge političnih strank in položaja vlade v njem. Vse dokler bodo za očitni neuspeh pri izvajanju politik vselej in v celoti krivi vsi drugi ali celo sistem, bomo soočeni s ponavljanjem vzorca, v katerem imajo klečeplazenje in dobrikanje prednost pred častjo, pajdašenje pred sposobnostjo, enoumje pred spoštovanjem raznolikosti, neukost pred znanjem ter domišljavost pred skromnostjo in previdnostjo,« je oster na račun aktualnih razmer na področju pravosodja.
Doktor Zagorc je ravnanje vlade v primeru izbire evropskih delegiranih tožilcev, kot je znano, označil za pravno huliganstvo, slovenska pravna stroka pa je vladno odločitev, da postopek iskanja kandidatov za omenjeno evropsko funkcijo začne na novo, označila kot nezakonit.
Pri pripravi novega poziva za evropske delegirane tožilce in iskanju »lukenj«, skozi katere bi spravili ponovitev razpisa, je sodeloval državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Anže Erbežnik, ki sodi v kadrovsko kvoto SDS, ni pa uradno član te stranke. Erbežnik je v ponedeljek po vnovičnem sporu z ministrom Marjanom Dikaučičem, po naših informacijah se je dokončno zaiskrilo minuli teden na Brdu pri Kranju, po zgolj devetnajstih dneh opravljanja funkcije sekretarja spisal odstopno izjavo (v celoti jo objavljamo na 7. strani). »Z doktorjem Erbežnikom imava različne poglede na vodenje resorja in na vlogo državnega sekretarja. Na nadaljnji poti mu želim vse dobro,« je včeraj sporočil Dikaučič. Neuradno je bilo pred razhodom slišati, da želi Erbežnik voditi ministrstvo v tesni navezi s kabinetom predsednika vlade.
Ali bo Erbežnik svojo profesionalno pot res nadaljeval v kabinetu premiera Janeza Janše in od tam tudi v prihodnje poskušal vplivati na delo pravosodnega ministrstva, nam tam niso odgovorili.