Začetek konca bruseljskega taktiziranja

Če sodimo po zadnjih sporočilih, je obotavljanja pri odzivanju na spodkopavanje vladavine prava in temeljnih vrednot EU konec. Bolj kot nekaj let razprav v okviru postopkov po 7. členu proti Madžarski in Poljski so k temu pripomogle odločitve Sodišča EU, ki so pokazale, da Budimpešta in Varšava nedvoumno delujeta v nasprotju z evropskim pravom.

Čeprav nobena država članica pri vprašanjih od medijev in korupcije do navzkrižja interesov in pravosodja ni brezmadežna, je spodkopavanje načel na Madžarskem in Poljskem sistemsko. To na drugi strani zadeva EU kot celoto, zato bi nadaljnje popuščanje začelo načenjati temelje povezave. Izločanje iz sistema prava in vrednot, kot si ga predstavljajo vladajoči v obeh državah, je postalo eksistenčno vprašanje.

Bruseljske ugotovitve o vladavini prava v Sloveniji so vse prej kot spodbudne.

Tudi novo poročilo o vladavini prava jasno kaže, kako globoko sta zabredli. V Uniji so mnogi dolgo mislili, da je 7. člen prava »jedrska opcija«, ki mora biti uporabljena, ko država članica začne zahajati s skupne poti. A razprave v svetu EU so pokazale, da pripravljenosti na delovanje v praksi ni, vse skupaj je bilo videti kot kupovanje časa, položaj na Madžarskem in Poljskem pa se je še slabšal.

Žuganje z zamrznitvijo evropskih sredstev v Uniji doslej ni bilo prepoznano kot najboljša politika. Prizadeti bi bili lahko, denimo, siromašni kraji kje ob meji z Ukrajino. A bo zamrznitev bolj učinkovita. Če se bo Unija odločala za takšne ukrepe in zavrla stekanje milijard, bo morala paziti, da bodo to občutili predvsem vplivneži iz klientelističnih krogov blizu oblasti, ki se okoriščajo z evropskimi sredstvi. Zlasti pri Viktorju Orbánu je tak sistem kot na dlani.

Zamude pri potrjevanju madžarskega načrta za okrevanje in enomesečno podaljšanje roka za oceno poljskega že nakazujejo drugačen modus operandi v Bruslju. Po počitnicah bodo predvidoma sproženi postopki pogojevanja izplačil iz EU z vladavino prava. Na Madžarskem in Poljskem, ki imata močno proevropsko usmerjeno prebivalstvo, tak razvoj ne bi smel biti brez političnih posledic.

Podpora takšni politiki, vojna z mediji in spodkopavanje inančnih interesov Unije z blokado imenovanja delegiranih tožilcev načenjajo slovenski položaj v EU. Že tako pa so bruseljske ugotovitve o vladavini prava v Sloveniji vse prej kot spodbudne.