Predsedujoča ima težave z vladavino prava
V ospredju sta neimenovanje delegiranih tožilcev ter nazadovanje svobode in pluralnosti medijev
Evropska komisija je včeraj objavila težko pričakovano drugo letno poročilo o vladavini prava v članicah EU. Glede na dobro znane in odmevne dogodke na tem področju in glede na kritike, ki jih je na začetku slovenskega predsedovanja svetu EU podala evropska komisija, so bile v Slovenijo usmerjene številne kritike in izrazi zaskrbljenosti na področju vladavine prava.
Tako imenovana vojna z mediji, ki jo je predsednik vlade Janez Janša napovedal lani spomladi, kakor tudi konflikten in napet odnos vlade s pravosodjem se jasno zrcalita v drugem letnem poročilu evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji. Najbolj odmeva neimenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, kar je označeno kot neopravičljivo odlaganje. Kot neupravičene so označene tudi zamude pri imenovanju državnih tožilcev.
Na področju pravosodja poročilo za Slovenijo izpostavlja tudi, da ostajajo izzivi v postopkih v povezavi z gospodarskim in inančnim kriminalom. Sicer pa je v delu o pravosodju tudi nekaj pozitivnih premikov, na primer sodba ustavnega sodišča, da so pravila glede parlamentarne preiskave neustavna, ker ni dovolj varoval glede neodvisnosti sodstva, kar sodnikom zagotavlja pomembno zaščito. Ustavno sodišče pa je izboljšalo učinkovitost in igralo dejavno vlogo pri pregledovanju ukrepov v povezavi z epidemijo covida-19.
Komisija znova pozvala vlado k financiranju STA
Letno poročilo kot preventivno sredstvo evropske komisije se sicer osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, okvir za boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij, s posebnim poudarkom vpliva epidemije covida-19 na vladavino prava. Kljub precej natančni oceni stanja vladavine prava v vsaki državi članici pa v evropski komisiji niso želeli podati ocene, v katerih državah članicah se je to poslabšalo.
Najbolj je Slovenija v zadnjem letu nazadovala na področju svobode in pluralizma medijev. Evropska komisija jasno ugotavlja, da se stanje na medijskem področju poslabšuje. V ospredju je vladno neinanciranje Slovenske tiskovne agencije (STA), ki je že več kot 200 dni brez zakonsko določenih sredstev za opravljanje svoje prav tako z zakonom določene javne službe.
Podpredsednica evropske komisije za vrednote in preglednost Věra Jourová ter komisar za pravosodje Didier Reynders sta včeraj slovensko vlado znova pozvala k zagotovitvi stabilnega inanciranja STA. Jourová je ponovila, da stanje pozorno spremljajo in da je že večkrat odkrito kritizirala negotovo inanciranje agencije. Spomnila je tudi na odločitev evropske komisije, da inanciranje javne službe STA v višini 2,5 milijona evrov na leto ni nedovoljena državna pomoč. Hiter odziv komisije v tem primeru po njenih navedbah jasno potrjuje, da komisija misli, da je pomembno zagotoviti zadostna sredstva za agencijo. Komisar za pravosodje Reynders pa je dodal, da je pri ustreznem inanciranju agencije evropska komisija vztrajala na obisku v Sloveniji v začetku julija.
Na medijskem področju poročilo tudi izpostavlja, da so spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem vse večji vir zaskrbljenosti. Prav tako narašča število tožb proti novinarjem z zastraševalnim učinkom. Slovenija ima težave tudi z medijskim regulatorjem, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve, ki se srečuje z izzivi glede sredstev za izvajanje širokega nabora nalog.
Slovenija bo vodila dialog o vladavini prava
V delu o boju proti korupciji komisija ugotavlja, da se pravni in institucionalni okvir izboljšujeta ter da so zakonodajne spremembe izboljšale neodvisnost in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, a da njeni človeški viri ostajajo omejeni. Zaskrbljenost ostaja tudi glede učinkovitosti izvajanja protikorupcijskih pravil, na primer glede navzkrižja interesov in žvižgačev. Izzivi so zlasti glede zmožnosti izvajanja učinkovitih preiskav in majhnega števila obsodb zaradi korupcije, še posebej na visoki ravni.
Slovenija, ki predseduje svetu EU in je v poročilu dobila mnoge kritične ocene stanja vladavine prava doma, bo jeseni vodila dialog članic na podlagi tega poročila. Oktobra je predvidena splošna razprava o stanju vladavine prava v celotni EU, novembra pa razprava o stanju v Italiji, na Hrvaškem, Cipru, v Latviji in Litvi, ki so na vrsti po protokolarnem abecednem redu. Dialog na podlagi včerajšnjega poročila je eden od treh vzporednih procesov na ravni EU, povezanih z vladavino prava.
• Drugo vmesno poročilo o stanju vladavine prava je slabše kot prvo.
• Stanje na področju svobode in pluralnosti medijev se poslabšuje.
• Manjši pozitivni premiki v pravosodju in boju proti korupciji.