Neimenovanje tožilcev ogroža evropska sredstva
Če ustreznega odziva Slovenije ne bo kmalu, bodo skrbi glede zaščite proračuna EU postale resne
Blokada izplačil evropskih sredstev v povezavi s kršitvami načel vladavine prava in zaščito finančnih interesov Evropske unije v večletnem proračunu pa tudi v programu za okrevanje postaja vse bolj verjeten scenarij. Na muhi Bruslja sta predvsem Madžarska in Poljska.
A tudi slovenski zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev so postali resna težava. »Če je resnična težava pri zaščiti proračuna EU, moramo razmisliti o pogojevanju,« je na vprašanje glede delegiranih tožilcev odgovoril evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. V pogovoru za Delo, madžarski portal EUrologus in Politico ob objavi novega poročila Bruslja o vladavini prava v EU je dejal, da je položaj za slovensko vlado pri reševanju tega vprašanja »res urgenten«. Če ustreznega odziva Slovenije ne bo kmalu, se bodo pojavile skrbi glede zaščite proračuna EU.
»Za njegovo zaščito mora biti gotovo, da evropsko javno tožilstvo (EPPO) lahko začne preiskave in morda pregon,« je povedal Reynders. Izjemoma se lahko s primeri ukvarja evropski tožilec v Luxembourgu, a brez delegiranih tožilcev v državi članici je težje. »Ne pravim, da bomo kaj začeli, a moramo razmišljati o tem, kajti EPPO je najpomembnejša zaščita proračuna EU pred goljuijami, kriminalom in drugim,« je dejal Reynders. Drugi postopek, ki ga evropska komisija lahko sproži, je običajno ugotavljanje kršitev evropskega prava, ki se lahko konča s tožbo na sodišču EU in sankcijami.
Preventivno sredstvo
Reynders je opozoril, da obstaja povezava med pogojevanjem izplačil in EPPO. Ker Madžarska in Poljska ne sodelujeta v njem, smo bolj pozorni, saj »ne moreš biti gotov, da imaš zaščito proračuna, če ni neodvisnega pravosodja«. Skrbi glede Slovenije so dvostranske: svoboda tiska in EPPO. A sam začetek predsedovanja na področju pravosodja je komisar Reynders označil za učinkovitega in strokovnega. Konkretno je pohvalil delo ekipe ministra Marjana Dikaučiča med pogajanji v evropskem parlamentu o uredbi o elektronskih dokazih.
Poročilo o vladavini prava je po Reyndersovih besedah preventivno sredstvo. V evropski komisiji najprej stavijo na pogovore z državami članicami. Če v teh ni napredka, gredo na sodišče, kot se je zgodilo Poljski, ki je v Luxembourgu nazadnje izgubila glede disciplinskega senata za sodnike. »Poročilo bo glavni vir za uporabo postopka pogojevanja,« je prepričan Reynders. Viri bodo še drugi urad za boj proti goljuijam (Olaf), evropsko tožilstvo, skupina držav za boj proti korupciji (Greco) … Komisar iz Belgije pričakuje, da bo evropska komisija novo uredbo o pogojevanju prvič uporabila že po poletju.
Vprašanje primarnosti prava EU
Reynders vidi razliko med pripombami glede položaja v skoraj vseh državah članicah in sistemskimi težavami na Madžarskem in Poljskem, kjer se morajo odločati za uporabo drugačnih sredstev, tudi 7. člena. »Na Poljskem imamo pravi konflikt o načinu organizacije pravosodnega sistema in reform. Gotovi smo, da obstaja pravo tveganje za neodvisnost pravosodja,« je povedal Reynders. Dialog z Varšavo da je težak, napredka ni. Zato morajo izbrati sodno pot in so pripravljeni zahtevati globe, če ne bodo uresničevali razsodb.
Posebno kočljivo je postalo vprašanje primarnosti prava EU nad nacionalnim. Odmevna je bila zadeva z nemškim ustavnim sodiščem glede programa ECB za nakup državnih obveznic. Podobno je na Poljskem, kjer vlada poskuša na ustavnem sodišču spodkopati primarnost prava Unije s postopkom pred domačim ustavnim sodiščem. Takšne razprave potekajo še na Madžarskem (glede odločitve sodišča EU o azilni zakonodaji) in v Romuniji. Glede tega je Reynders jasen, češ, v Uniji kot skupnosti prava se morajo skupna pravila izvajati povsod.
»Za zaščito proračuna EU mora biti gotovo, da evropsko javno tožilstvo lahko začne preiskave in morda pregon.«
Reynders ima dvome o zamisli Slovenije, ki je v programu predsedovanja predlagala vzpostavitev evropske ustanove za ustavno demokracijo.
Reynders ima dvome o zamisli Slovenije, ki je v programu predsedovanja predlagala vzpostavitev evropske ustanove za ustavno demokracijo, inštitut v njenem okviru pa bi Bruslju in državam članicam zagotavljal neodvisne analize na področju vladavine prava. Evropska komisija je že tako varuhinja pogodb. A načeloma so odprti za vsa mnenja, tudi neodvisnega telesa, ki deluje v eni ali več državah članicah. Z zanimanjem pa bi Reynders spremljal organizacijo dela takšnega telesa. »Kdo bo odločil, kdo so neodvisni strokovnjaki?« je opozoril na eno od dilem.