Naložbe v finančnotehnološka podjetja izjemno rastejo
Mrzlica financiranja Ker podjetja načrtujejo širitve in vlagatelji iščejo donose, se sklepajo številni posli in mnoga podjetja se uvrščajo na borzo
Ustanovitelje zagonskih podjetij in tiste, ki se financirajo s tveganim kapitalom, običajno spremlja intenzivna promocija: vsak je glasnik njihovega zadnjega projekta. A tudi če pozabimo to vnemo, se na finančno-tehnološkem področju dogajajo osupljive stvari. Vanj se namreč steka veliko več denarja kot običajno.
Samo v drugi polovici leta je sektor pritegnil 34 milijard ameriških dolarjev tveganega kapitala, kar je rekord po mnenju podjetja CB Insights, ki se ukvarja s pridobivanjem in zbiranjem poslovnih podatkov (graf 1). Petina letošnjih naložb tveganega kapitala odpade na inančno-tehnološka podjetja. Posli se še naprej mrzlično sklepajo. PitchBook, še eno podjetje za zbiranje podatkov, ocenjuje, da so družbe tveganega kapitala v letošnjem letu prodale deleže v zagonskih inančno-tehnoloških podjetjih v vrednosti 70 milijard ameriških dolarjev, kar je skoraj dvakrat toliko kot v celotnem letu 2020, ki je že tudi bilo zelo uspešno (graf 2). Na borzo se je uvrstilo 32 podjetij. V prvi četrtini leta so bila inančno-tehnološka podjetja vključena v 372 pripojitev, od katerih jih je bilo 21 vrednih eno milijardo ameriških dolarjev ali več.
Poplava poslov
Že samo Visa, družba za kreditne kartice, je v zadnjih nekaj tednih plačala 1,8 milijarde evrov (2,1 milijarde ameriških dolarjev) za švedsko platformo za plačila Tink. Največja ameriška banka JPMorgan Chase je napovedala, da bo kupila OpenInvest, ki zagotavlja trajnostne naložbene produkte – to je že tretje inančno-tehnološko podjetje, ki ga bo kupila v šestih mesecih. Posojilne platforme, kot sta nemški Raisin in Deposit Solutions, ki povezujejo banke s posojilojemalci, se združujejo. Nekatere se odločajo za javno ponudbo delnic. Podjetje za denarna nakazila Wise je bilo ob uvrstitvi na londonsko borzo 7. julija ocenjeno na skoraj devet milijard funtov (12,2 milijarde ameriških dolarjev). Med nedavne ali predvidene več milijard vredne prve javne ponudbe delnic spadajo tudi Marqeta (družba za debetne kartice), Robinhood (posrednik, ki ne zaračunava provizije) in SoFi (spletni posojilodajalec).
Ta vihar dejavnosti odraža povpraševanje vlagateljev, ki stremijo k donosom, in vse večjo digitalizacijo inančnih storitev. Vendar odraža tudi nekaj globljega. Finančno-tehnološka podjetja, ki so bila nekdaj uporniki proti sistemu v svetu inanc, postajajo del establišmenta.
Sedanji razmah naložb prinaša nekaj novosti, ki presegajo njihov okvir. Kot prvo, vse bolj se usmerjajo v največja podjetja, pravi Xavier Bindel iz banke JPMorgan. Manjša podjetja, ki posnemajo izdelke in storitve drugih, in zagonska podjetja s poslovnimi modeli, ki so imeli med pandemijo težave, niso več priljubljena. V prvem četrtletju leta 2021 je bilo največ krogov inanciranj zasebnih zagonskih inančno-tehnoloških podjetij v vrednosti nad 100 milijonov ameriških dolarjev v zgodovini; v povprečnem krogu se je zbralo deset milijonov ameriških dolarjev, kar je četrtino več kot v enakem obdobju lani.
Evropa nadomešča zamujeno
Spremenila se je tudi lokacija dejavnosti. Pred petimi leti se je zgodba inančno-tehnoloških podjetij večinoma odvijala v Ameriki in na Kitajskem. Danes ju Evropa dohiteva. V krogu inanciranja v mesecu juniju je bilo švedsko zagonsko podjetje Klarna, ki nudi storitve »kupi zdaj, plačaj pozneje«, ocenjeno na 46 milijard ameriških dolarjev in je bilo po vrednosti drugo največje zasebno inančno-tehnološko podjetje na zahodu. Neobanka Revolut s sedežem v Londonu je 15. julija sporočila, da je zbrala 800 milijonov ameriških dolarjev in je ocenjena na 33 milijard ameriških dolarjev. Podjetja v Latinski Ameriki in Aziji, ki jih vodijo zlasti ustanovitelji z diplomo z univerze Stanford ali z izkušnjami iz Silicijeve doline, so postala magneti za vlagatelje. Brazilska največja izključno spletna banka Nubank je, na primer, vredna 30 milijard ameriških dolarjev.
Navdušenje se ne kaže samo v plačilih. Porast prihrankov v bogatih državah v lanskem letu je spodbudil zagonska podjetja, ki se ukvarjajo s tehnologijo za upravljanje premoženja, kot so spletni posredniki in svetovalci za naložbe. Zavarovalno-tehnološka podjetja so v 82 poslih, sklenjenih po svetu v prvem četrtletju letos, prejela 1,8 milijarde ameriških dolarjev. Na področju kreditiranja pa ni tako lahko doseči premika – morda zato, ker imajo regulatorji strožji nadzor nad tem področjem inanc –, razen kadar preide v plačilne storitve, kot ponazarja vzpon podjetja Klarna in njegovih tekmecev.
Ta širitev nakazuje eno razlago eksplozije inanciranja, namreč izjemno rast trga za ponudbe delnic inančno-tehnoloških podjetij med pandemijo. Potrošniki in podjetja so se hitro in z lahkoto prilagodili zaprtju bančnih poslovalnic in trgovin ter posledični digitalizaciji trgovine in inanc. Mnoge nove navade se bodo ohranile.
Dejavniki, značilni za inančno-tehnološki sektor, so tudi v ozadju velikega poka. Večina današnjih najboljših podjetij na inančno-tehnološkem področju ni uspela čez noč, ampak so bila ustanovljena že v začetku prvega desetletja tega stoletja. Od takrat je število njihovih uporabnikov naraslo na več milijonov in zdaj so blizu temu, da bodo začela ustvarjati dobiček. Dovolj so zrasla, da so jih opazila zrela podjetja tveganega in zasebnega lastniškega kapitala, kot so ameriška družba TCV (ki je inancirala Trade Republic, nemško različico podjetja Robinhood), japonska SoftBank (pred kratkim je investirala v podjetje Klarna) in švedska družba EQT (ki je prejšnji mesec vložila sredstva v dansko podjetje za plačilne storitve Mollie).
Poleg tega so nekateri institucionalni vlagatelji, med njimi upravljavci sredstev (BlackRock), državni premoženjski skladi (singapurski GIC) in pokojninski skladi (kanadski Pension Plan Investment Board), v zadnjih letih veliko zaslužili, ko so pograbili delnice velikih tehnoloških podjetij. Ti si zdaj prizadevajo pridobiti konkurenčno prednost z naložbami v obetajoča zagonska podjetja, preden delnice ponudijo javnosti.
Ti vlagatelji izdajajo zajetne čeke ravno v času, ko inančno-tehnološka podjetja upajo, da bodo začela pisati novo poglavje. Večina zagonskih podjetij se je ustanovila, da bi »razvezali« inančni sektor – ustvarili niše, kjer lahko ponudijo boljše storitve kot banke. Toda zdaj večina uspešnih podjetij spet prodaja storitve v paketu, dopolnjene z novimi produkti v poskusu, da bi se razvila v platforme. Prevzemi so priročna bližnjica; visoke ocene vrednosti pomenijo, da lahko velike družbe manjša podjetja pogosto prevzamejo poceni prek kapitalske zamenjave.
Stripe, zasebno inančno-tehnološko podjetje z največjo vrednostjo na zahodu, je dober primer, da sektor dozoreva. Ustanovljeno je bilo pred desetletjem, da bi podjetjem pomagalo pri prejemanju spletnih plačil. Zdaj je vredno 95 milijard ameriških dolarjev in ponuja tudi storitve od davčne skladnosti do preprečevanja goljuij. To široko paleto storitev je doseglo ravno s prevzemi; od oktobra je kupilo že tri podjetja.
Enak pristop so ubrale največje družbe ponudnice kartičnih storitev, ki se poskušajo zavarovati pred inovacijami na področju spletnih plačil, in banke, ki menijo, da bi lahko s inančno-tehnološkimi podjetji zapolnile vrzel v svoji digitalni ponudbi, zmanjšale stroške in obogatile svoje storitve, v katerih zdaj prevladujejo posojila. Družbi Goldman Sachs in JPMorgan sta številna manjša prevzeta podjetja združili pod okrilje novih in raznolikih aplikacij za potrošnike. Po mnenju Nika Milanovića iz tehnološko-inančne poslovne enote Google Pay bi se zato lahko razlika med inančno-tehnološkimi podjetji in tradicionalnimi bankami sčasoma zabrisala.
Podrsajte v desno
Vse to zapravljanje in združevanje pa prinaša tudi tveganja. Eno je, da se zasoljene cene za inančno-tehnološka podjetja lahko izkažejo za neupravičene. Visa kupuje zagonsko podjetje Tink po ceni, ki je 60-krat višja od njegovih letnih prihodkov; vrednost podjetja Wise je ocenjena na 20-kratnik njegovih prihodkov in 285-kratnik njegovega dobička. Zlasti banke utegnejo izvedeti za obetajoča inančno-tehnološka podjetja šele, ko bodo že predraga.
Drugo tveganje je, da lahko pride do zadušitve konkurence in inovacij. Ustanovitelji prevzetih zagonskih podjetij pogosto podjetja zapustijo, ko poteče odmerna doba – najkrajše obdobje, kolikor morajo ostati v podjetju, preden lahko prodajo svoje delnice, in običajno traja od enega do treh let. Kultura, ki je podjetju omogočala uspešno rast, bi po tem lahko usahnila. Težave bi lahko imela predvsem inančno-tehnološka podjetja, ki jih prevzamejo banke: po prevzemu lahko pride do trka kultur in potrošniki pogosto pokažejo hrbet. Večino neobank, ki so jih kupile starejše banke, na primer Simple (prevzela jo je španska banka BBVA), so bodisi zaprli bodisi prodali.
Toda nekaj je jasno. Finančno-tehnološka podjetja nezadržno pridobivajo kritično maso: njihova vrednost se je povzpela na 1,1 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja deset odstotkov vrednosti globalne bančne in plačilne industrije. Cene so danes morda res napihnjene in nekatera podjetja se bodo morebiti izkazala za polomijo, toda dolgoročno se bo ta delež le še povečeval.
Večina današnjih najboljših podjetij na inančno-tehnološkem področju ni uspela čez noč, ampak so bila ustanovljena že v začetku prvega desetletja tega stoletja. Od takrat je število njihovih uporabnikov naraslo na več milijonov in zdaj so blizu temu, da bodo začela ustvarjati dobiček.
© 2021 The Economist Newspaper Limited. Vse pravice pridržane. Članek je bil objavljen pod naslovom »The funding frenzy« v tiskani izdaji v razdelku Finance in gospodarstvo. Iz časopisa The Economist prevedla agencija Mint International, objavljeno z dovoljenjem. Izvirnik v angleščini je na voljo na povezavi www.economist.com.