Politični vidik napada se je pretvoril v tabu

Norveška Desetletje po Breivikovem strelskem pohodu preživeli iščejo epilog

Evropo in ves svet je na današnji dan pred desetimi leti osupnila vest iz Norveške o tem, da je en sam napadalec ubil 77 ljudi, od tega večino najstnikov. Ime Andersa Behringa Breivika je tako rekoč čez noč postalo sinonim za nevarnost, ki jo predstavlja skrajno desni radikalizem, še zlasti če se mu družba ne upre.

Jure Kosec

Ena pregovorno najvarnejših družb na svetu desetletje po tragičnih dogodkih 22. julija še vedno okleva glede spopadanja z ideologijo, na podlagi katere je Breivik osnoval svoj strelski pohod na otoku Utøya in z bombo razdejal središče Osla. V ozadju tega po besedah naših sogovornikov najverjetneje tiči odpor do poglabljanja delitev, čemur se je Norveška dolgo poskušala izogniti. Na deseto obletnico napada preživeli in družine žrtev kljub temu verjamejo, da je nastopil čas tudi za pogovor o političnih in ideoloških prepričanjih napadalca.

»Družba je napad pustila za seboj, in sicer v upanju, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo,« je za Delo pojasnil antropolog Thomas Hylland Eriksen. Toda rasizem in ksenofobija, ki sta bila integralni del napadalčevega svetovnega nazora, sta po njegovem mnenju v zadnjem desetletju postala bolj, in ne manj razširjena, mediji in politika pa se z njima najverjetneje nočejo spopasti ravno iz strahu, da bi vse skupaj privedlo do večje polarizacije.