Krizni dodatki pod lupo računskega sodišča
Uslužbenci Od marca 2020 do junija 2021 izplačanih 753 milijonov evrov – Najvišji skupni znesek za posameznika 68.370 evrov
Računsko sodišče bo pod drobnogled vzelo pravilnost izplačevanja dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve v javnem sektorju v času epidemije covida-19 med 1. marcem in 31. decembrom 2020. Teh je bilo, po podatkih fiskalnega sveta, od lanskega marca do letošnjega junija izplačanih za 753 milijonov evrov bruto, kar je več, kot je država v istem obdobju namenila za nadomestila za zaposlene na čakanju za delo (630 milijonov evrov).
Skupni znesek dodatkov javnim uslužbencem pa nikakor še ni končen, saj imajo proračunski uporabniki še do septembra čas, da na ministrstvo za finance oddajo zahtevke. Z zadnjim interventnim zakonom se je krog upravičencev še nekoliko razširil, in sicer na župane, podžupane, direktorje občinskih uprav, načelnike upravnih enot ter ravnatelje in vzgojitelje v vzgoji in izobraževanju, ki v drugem valu dodatkov še niso bili deležni.
Krizni dodatki javnim uslužbencem se utegnejo, ko bodo skrbniki državne blagajne potegnili črto pod vse proračunske izdatke za epidemijo, pokazati celo kot najvišja posamična postavka med njimi. Fiskalni svet je v svoji zadnji objavi realizacije protikoronskih ukrepov navedel številko 753 milijonov od marca 2020 do junija 2021. Na portalu plač so za zdaj na razpolago podatki od marca 2020 in le do aprila 2021, torej za dva meseca manj. V tem obdobju je bil skupni seštevek izplačanih dodatkov za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi (KPJS), za nevarnost in posebne obremenitve po interventnem PKP1, za neposredno delo z okuženimi po PKP5 ter za delo v rizičnih razmerah vodstvenega kadra v zdravstvu in socialnem varstvu 544,6 milijona evrov bruto.
Po poklicnih skupinah je najvišja vsota šla za medicinske sestre in babice (skoraj 129 milijonov evrov), zdravnike (skoraj 98 milijonov) in policiste (dobrih 43 milijonov). Največ dodatkov, 68.370 evrov bruto, je od marca 2020 do aprila 2021 prejel višji zdravnik specialist iz UKC Ljubljana, tudi vsi drugi na lestvici 50 najvišjih izplačil so zdravniki.
Sindikalisti opozarjajo, da bi bilo treba, preden se te statistike kakorkoli interpretirajo, poznati še kaj konteksta, na primer, za kakšno količino opravljenih ur dela so ti dodatki in za kakšen delež delovnega časa so jim bili obračunani.
Ponekod peščica, drugod skoraj vsi
Najbrž bo revizija računskega sodišča dala kaj več uvida v to, po kakšnih kriterijih so predstojniki dodeljevali dodatke, ki jih krije državna blagajna. Nekaj več pa je že znanega o teh izdatkih proračuna v prvem valu, od marca do maja 2020. Ministrstvo za javno upravo je na pobudo sindikatov pripravilo osnutek analize izplačil dodatka za delo v rizičnih razmerah po KPJS, ki lahko znaša do 65 odstotkov osnovne plače in do katerega so upravičeni javni uslužbenci (direktorji in funkcionarji jih ne morejo dobiti), ki so delali na delovnem mestu, ter dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po PKP1, v višini do 35 odstotkov osnovne plače, ki pa so ga lahko prejeli tudi tisti zaposleni, ki so delo opravljali od doma, ter tudi direktorji in funkcionarji.
Po tem osnutku analize je bilo v prvem valu, ko so se javne storitve praktično ustavile, izplačanih 136,8 milijona evrov bruto. Vsaj enega od dodatkov je prejelo 121.047 oziroma 66 odstotkov javnih uslužbencev in funkcionarjev. Povprečen znesek, ki ga je dobil zaposleni z obema dodatkoma, je bil 1130 evrov bruto. Proračunski uporabniki z najvišjo maso izplačil so bili UKC Ljubljana (21,7 milijona evrov), ministrstvo za notranje zadeve (15,8 milijona evrov) in UKC Maribor (9,4 milijona evrov).
Po plačnih podskupinah so najbolj univerzalno dodeljevali dodatke vojakom, dobilo ga je 97 odstotkov zaposlenih v povprečni višini 746 evrov, policistom (96 odstotkov, povprečje 2172 evrov) in uradniki finančne uprave (96 odstotkov, povprečje 416 evrov). Med zdravniki je bilo 87 odstotkov prejemnikov s povprečnim zneskom 3903 evre. Predstojniki so dodatke dodelili 88 odstotkom medicinskih sester in babic, v povprečju 2040 evrov.
Po mnenju sindikalistov se potrjuje, da so med dejavnostmi in podskupinami velike razlike, tako po deležu prejemnikov kot po zneskih, in to brez utemeljenih razlogov. »Škoda je, da analiza ne vsebuje deleža delovnega časa, za katerega so zaposlenim priznani dodatki, in števila opravljenih ur. Ta dva podatka bi pripomogla, da se ne bi izkrivljala končna slika,« meni Irena Ilešič Čujovič iz Sindikata zdravstva in socialnega varstva. Predstavniki zaposlenih bodo v prihodnjih dneh posredovali svoje pripombe, analiza naj bi bila končana septembra. Ni pa še znano, ali se bodo na ministrstvu lotili razčlenjevanja tudi bistveno višjih izdatkov drugega vala.
• Med realiziranimi protikoronskimi ukrepi so dodatki za javni sektor najvišji izdatek.
• Vprašanje, ali bo ministrstvo pripravilo analizo drugega vala.
• Sindikalisti opozarjajo na razlike in pomanjkanje konteksta.