Sodna palača za Bežigradom spet oživljena
Projekt Objava novega arhitekturnega natečaja še ta mesec – Dolgoletno reševanje prostorske stiske sodišč
»Aktivnosti za uresničitev projekta gradnje nove sodne dvorane, ki je stal vse od leta 2013, pospešeno izvajamo,« so potrdili na pravosodnem ministrstvu pod vodstvom Marjana Dikaučiča. Potem ko je pred leti propadel načrt gradnje stavbe ob Masarykovi, država zdaj načrtuje že drugi arhitekturni natečaj za gradnjo poslovne stavbe, ki bi rešila prostorsko stisko ljubljanskih sodišč. Ali bo 135 milijonov evrov vredni projekt, ki so ga načrtovali številni Dikaučičevi predhodniki, končno le ugledal luč sveta? Ljubljanski podžupan Janez Koželj o tem močno dvomi.
Dobrih 14.000 kvadratnih metrov velika gradbena jama ob Dunajski cesti, kjer je nekdaj stala vojašnica Ljuba Šercerja, je bila izkopana leta 1996 in tako že četrt stoletja kazi podobo prestolnice. Vendar po besedah podžupana Janeza Koželja ta jama meče slabo luč predvsem na državo. »Ob takšnem destruktivnem ravnanju vlade ostajam brez moči. Ne morem verjeti, da od 15 projektov, ki so jih v zadnjih 25 letih načrtovala ministrstva, niso zgradili niti enega, da bi rešili vsaj nekatere najbolj urgentne, desetletja trajajoče težave v delovanju državne uprave in ustanov. Še bolj pa me skrbi, da se ob takšnem ravnanju, ki je brez primere v Evropi, pravzaprav nihče ne vpraša, ali je bilo kaj narobe. Kot da bi se vsi vdali v usodo žrtev neučinkovite politike. Nobene vlade do zdaj pravzaprav ni zanimala podoba glavnega mesta in so vso skrb prepuščale občini,« je kritičen prvi mestni urbanist.
Po njegovih besedah jim bo na MOL do konca mandata županovanja Zorana Jankovića (ta se izteče jeseni prihodnje leto) uspelo uresničiti vse načrtovane projekte, razen enega (Plečnikovega stadiona, op. a.), država pa v treh desetletjih ni zmogla uresničiti niti enega. Pri tem velja omeniti, da so lani poleti tri društva (društvo za permakulturo, Prostorož in društvo Trajna), potem ko so pridobila sredstva kulturnega ministrstva, začela oživljati to zapuščeno zemljišče, s pravosodnim ministrstvom pa sklenila pogodbo o začasni rabi.
Država bi še en natečaj
Zbornica za arhitekturo in prostor je nedavno na spletni strani objavila, da bo ministrstvo za pravosodje predvidoma konec julija objavilo arhitekturni natečaj za novo sodno stavbo na Dunajski cesti, oddaja elaboratov je načrtovana za sredino oktobra. Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da je dobrih 60 odstotkov prostorov, ki jih pravosodni organi uporabljajo na razpršenih lokacijah v ožjem središču Ljubljane, v najemu, za kar na leto odštejejo več kot štiri milijone evrov. In dodajajo, da so ti prostori, tako lastni kot najeti, večinoma stari in energijsko neučinkoviti. »Cilj investicije v novo sodno stavbo v Ljubljani je predvsem združiti prvostopenjska sodišča v novi sodni stavbi na eni lokaciji, zagotoviti delovanje sodišč v prostorih v lasti države ter vzpostaviti sodobne delovne razmere in potrebno stopnjo varnosti zaposlenim in obiskovalcem,« dodajajo.
Nova stavba, ki je zdaj ocenjena na kar 135 milijonov evrov (brez DDV), naj bi tako rešila večletno
prostorsko problematiko prvostopenjskih sodišč. Ta zdaj poslujejo v najetih prostorih v središču Ljubljane, v novo stavbo pa se bodo preselili uslužbenci okrožnega in okrajnega sodišča ter delovnega in socialnega sodišča. Na vprašanje, koliko denarja je rezerviranega v državnem proračunu, na resornem ministrstvu odgovarjajo, da je letos zagotovljenih 230.000 evrov, prihodnje leto 2,4 milijona evrov, leta 2023 pa sedem milijonov evrov. Zanimivo je, da pri tem ne računajo na evropska sredstva.
Mojstri v objavljanju natečajev
Da je treba težavo s prostorsko problematiko ljubljanskih sodišč vendarle rešiti, že nekaj časa opozarja tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič. »Nikjer v Evropi nisem zasledil tako katastrofalne prostorske problematike, kot je tu. Slabih razmer ne občutimo le sodniki, ampak predvsem stranke v postopkih. In nerazumevanje države pri tem kaže, kakšen odnos ima do sodstva.« Tako je Florjančič pred dvema letoma v pismu seznanil takratnega premiera Marjana Šarca. Sodišča v Ljubljani namreč poslujejo na 18 lokacijah na območju mesta. »Možnost odpovedi najemnih pogodb za sodišča, ki poslujejo v najetih prostorih, ki tudi niso bili zgrajeni za namene sodišč, je resna motnja za njihovo poslovanje,« je takrat zapisal Florjančič.
Podžupan Koželj pa se ob oživljenem projektu zdaj sprašuje tudi, zakaj država potrebuje še en natečaj in kaj se je zgodilo s tistim izpred nekaj let, ko so sodno stavbo načrtovali ob Masarykovi. »Namesto da bi stavbo zgradili v središču mesta, kjer ima država v lasti zemljišče in izdelane vse načrte, so si spet premislili. Tako imamo že drugi natečaj za ljubljansko avtobusno postajo, prav tako za Dramo in Nuk 2 in zdaj še za sodno stavbo. To pomeni, da pri nas ne delamo drugega, kot objavljamo natečaje. Tu je nekaj zelo narobe,« je kritičen podžupan.
Zgodba o jari kači in steklem polžu
Gradbeno jamo za Bežigradom so izkopali med gradnjo soseske Bežigrajski dvor, družba Imos pa je po načrtih arhitektov biroja Ambient zgradila tudi poslovno stavbo. »Leta 1996 so arhitekti biroja Ravnikar-Potokar zmagali na natečaju za gradnjo vladne palače, v katero bi preselili štiri ministrstva – za okolje, kmetijstvo, delo in zdravje – ter statistični urad. Izbrani arhitekti so do leta 2004 izdelali projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja in ga pozneje zaradi zapleta z delom parcele na vzhodni strani zemljišča tudi prilagodili,« pravi prvi mestni urbanist. Zaradi menjave vlad se kasneje postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja ni nadaljeval, dokler niso leta 2008 projekta delno obudili in preverili možnosti za ureditev dodatnih dveh kleti za parkiranje.
Leta 2012 so na pravosodnem ministrstvu spremenili prvotno odločitev o gradnji sodne palače na Masarykovi cesti – za katero je že bila izdelana celotna projektna dokumentacija in kupljeno zemljišče – na podlagi nove projektne študije za gradnjo sodne palače na območju gradbene jame. V skladu z urbanistično vizijo mesta pa so si po besedah podžupana Janeza Koželja na MOL ves čas prizadevali, da bi se začela tako gradnja vladne palače ob Dunajski cesti kot tudi sodne palače ob Masarykovi.
• 60 odstotkov prostorov sodišč je najetih, kar državo stane 4 milijone evrov na leto.
• V sodno stavbo bi preselili okrožno, okrajno ter delovno in socialno sodišče.
• Pri investiciji ne računajo na evropska sredstva.
Namesto da bi sodno stavbo zgradili v središču mesta, kjer ima država v lasti zemljišče in izdelane vse načrte, so si spet premislili. Janez Koželj, podžupan MOL