Največ utopitev je na divjih vodah
Varnost na kopališčih V zadnjih desetletjih se število utopljencev na 100.000 prebivalcev vztrajno zmanjšuje
»V vročih poletnih dneh se reke, jezera, gramoznice … spremenijo v priložnostna kopališča, oživijo tudi nekatera bazenska in naravna kopališča, priljubljene so adrenalinske dejavnosti, kot sta rafting, soteskanje. Vse to ugodno vpliva na zdravje in počutje, a je voda lahko nevarna in je ne smemo podcenjevati,« je na včerajšnji novinarski konferenci Morsa o varstvu pred utopitvami, preventivnih ukrepih in nadzoru nad njimi povedala Mojca Zupan, vodja Sektorja za preventivo in načrtovanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje.
V zadnjih desetletjih se število utopitev na 100.000 prebivalcev vztrajno zmanjšuje, kar pristojni pripisujejo boljši organiziranosti in ustreznim preventivnim ukrepom države, lokalnih skupnosti in posameznikov. Po besedah Zupanove se je v zadnjih desetih letih utopilo v povprečju enajst ljudi na leto, največ na neurejenih kopališčih in v tekočih vodah. Vzrok so največkrat zdrsi, kopanje pod vplivom alkohola, smrti zaradi bolezni, deloma tudi neznanje oziroma slabo znanje plavanja. Poleg bazenov in urejenih naravnih kopališč se je mogoče kopati tudi na kopališčih brez upravljavca, na katerih pa za varnost ni posebej poskrbljeno in se vsakdo kopa na lastno odgovornost.
Posameznik naj ne podcenjuje moči vode
Kakor je dejala Zupanova, pa se s stališča varnosti ne priporoča oziroma se ponekod celo prepoveduje kopanje v gramoznicah, ribnikih in drugih nenadzorovanih vodah: »Bregovi so velikokrat neurejeni, kakovost vode je dvomljiva, saj se ne preverja. Še posebej nevarno je kopanje na divjih vodah, zaradi brzic in močnih
• V zadnjih desetih letih se je v povprečju utopilo 11 ljudi na leto.
• Za svojo varnost je najbolj odgovoren vsak sam.
• Inšpektorat nima pristojnosti nadzora tam, kjer ni urejenih kopališč.
Še posebej nevarno je kopanje na divjih vodah, zaradi brzic in močnih tokov. Na takih območjih je tudi največ utopitev.
Mojca Zupan
tokov. Na takih območjih je tudi največ utopitev.« Zato je dobro, da posameznik ne podcenjuje vode in njene moči, da ne precenjuje svojih sposobnosti in se zaveda nevarnosti.
Za varnost lahko največ naredi vsak sam z upoštevanjem preventivnih ukrepov. Prvi pogoj je dobro znanje plavanja. »Poleg tega v vodo ne hodimo, če se počutimo slabo ali po obilnem obroku, v vodo ne skočimo, če je telo pregreto, na temperaturo vode se pripravljamo postopoma …« je še nekaj preventivnih ukrepov naštela Zupanova in dodala, da utapljajočemu priskočimo na pomoč le, če smo za to usposobljeni, sicer pa moramo čim prej poklicati 112.
Nadzori so nenapovedani
Nadzor nad urejenimi kopališči, izposojevalci plovil ter organizatorji raftingov, soteskanj in podobnih vodnih dejavnosti v Sloveniji izvaja inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot je pojasnila Romana Lah z inšpektorata, zadnja leta opravijo v povprečju 116 nadzorov kopališč, 25 nadzorov izposojevalcev plovil in 32 nadzorov organizatorjev dejavnosti na vodi na leto. Nadzori so nenapovedani – stanje glede števila reševalcev iz vode, kopaliških redov in opreme za reševanje pa ocenjujejo kot dobro.
Letos so do zdaj pregledali 35 kopališč, pet izposojevalcev in devet organizatorjev. Kot je izpostavila
Lahova, inšpektorat nima pristojnosti nadzora nad območji kopalnih voda, kjer ni urejenih kopališč. Poleg rednih nadzorov opravljajo tudi nadzore ob oziroma po nesrečah ali prijavah nepravilnosti. Junija se je tragična nesreča zgodila na reki Soči pri Solkanu, kjer je na območju kajakaške proge utonil 13-letni deček.