Pegaz je priletel do Elizeja
Prisluškovanje So maroške obveščevalne službe s pomočjo izraelskih vohunskih pripomočkov prisluškovale tudi francoskemu predsedniku?
Škandal, ki ga je povzročilo razkritje po vsem svetu razširjenega državnega vohunjenja s pomočjo izraelskega programa pegaz, dobiva čedalje večje razsežnosti. Na seznamu potencialnih žrtev prisluškovanja, do katerega so se dokopali mediji, so tudi telefonske številke francoskega predsednika Emmanuela Macrona, njegovega nekdanjega belgijskega kolega Charlesa Michela, ki zdaj vodi evropski svet, in še najmanj dvanajstih sedanjih ali nekdanjih voditeljev držav.
• Ogroženi telefoni 600 politikov.
• Med njimi je bil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
Seznam, ki ga je neznani žvižgač najprej dostavil borcem za državljanske pravice, ti pa so ga posredovali skupini pomembnih svetovnih medijev, je dolg. Na njem je okoli 50.000 številk mobilnih telefonov brez imen njihovih lastnikov. Doslej so jih na seznamu, ki vključuje žrtve oziroma načrtovane tarče uradnih prisluhov več kot deset držav uporabnic izraelskega parazitskega programa, prepoznali okoli 1000. Med njimi so poleg številnih kritikov oblasti, ki so jim menda prisluškovali uradni organi okoli deset držav, našli tudi najmanj 189 novinarjev, med katerimi so sodelavci medijev, kakor so AFP, AP, Al Džazira, Bloomberg, CNN, Economist, El País, Le Monde, New York Times, Reuters in Wall Street Journal. V zadnjih dnevih burijo duhove razkritja, da je bilo med lastniki ogroženih telefonov tudi 600 politikov, 14 jih je bilo v času domnevnega prisluškovanja na čelu države: deset predsednikov vlade, trije predsedniki države in kralj.
Poleg Macrona, ki je znani ljubitelj in lastnik kar nekaj mobilnih telefonov, in Michela, za katerima je hotel vohuniti oziroma je morda celo vohunil Maroko, so bili med diplomatskimi, vojaškimi in političnimi tarčami iz 34 držav tudi maroški kralj Mohamed VI., južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa in trije sedanji predsedniki vlade, pakistanski Imran Han, egiptovski Mustafa Madbuli in maroški Saadedin el Otmani. Proizvajalec programa, izraelska družba NSO Group, je zanikal, da bi njegovi kupci hoteli kadarkoli okužiti telefon francoskega predsednika, o medijskem poročanju pa je zatrdil, da je polno napačnih predpostavk in nepovezanih teorij. Po njihovih zagotovilih v družbi niso nikoli sestavljali seznamov »potencialnih, nekdanjih ali sedanjih tarč«.
Macron zahteval uradno preiskavo
Po poročanju časnika Le Monde tarča pegaza, ki se neopazno naseli v telefon in vso njegovo vsebino posreduje vohunskim gospodarjem, ni bil le predsednik države. Na seznamu tarč maroške obveščevalne službe, ki je kupila izraelski hekerski program, je tudi takratni premier Édouard Philippe in še najmanj 14 drugih članov vlade. V torek so v posebnem laboratoriju za kibernetsko varnost organizacije Amnesty International v iphonu politika Françoisa de Rugyja, ki je bil v času, ko se je znašel na seznamu pegazovih tarč, francoski okoljevarstveni minister, odkrili digitalne sledove aktivnosti tega izraelskega hekerskega programa.
Sedanji predsednik francoske vlade Jean Castex je včeraj povedal, da je predsednik države Emmanuel Macron že zahteval uradno preiskavo domnevnega prisluškovanja. S tožilstva v Parizu so včeraj sporočili, da so odprli preiskavo domnev, da so maroške obveščevalne službe s pomočjo izraelske programske opreme vohunile za več francoskimi novinarji.
Razkriti dokumenti kažejo, da je bila med uporabnicami parazitskega »krilatega konja« tudi članica
Evropske unije Madžarska, ki naj bi vohunila za nasprotniki »režima« in kritičnimi novinarji, kar so v Budimpešti zanikali. Včeraj je evropski komisar za pravosodje Didier Reynders napovedal posebno preiskavo nadzora nad novinarji. »Začeli smo zbirati informacije o morebitni uporabi takšnega programa v eni od naših članic. O tem smo videli poročila v medijih,« je povedal. »Generalni direktorat za komunikacijska omrežja pri evropski komisiji bo analiziral, kaj se je zgodilo, in prepričan sem, da bomo v prihodnjih tednih in mesecih imeli podrobnejše informacije o zadevi. Če se bo pokazalo, da se je vohunilo za novinarji, je to nesprejemljivo,« je izjavil evropski komisar.
Politični škandal v Indiji
V Indiji je razkritje, da je bil med tarčami vohunjenja oblasti tudi vodja največje opozicijske stranke Indijski nacionalni kongres Rahul Gandhi, privedlo do političnega škandala. Opozicija je zahtevala odstop notranjega ministra Amita
Shaha, predstavniki oblasti pa so zatrdili, da ni niti najmanjšega dokaza o vpletenosti vlade premiera Narendre Modija v zgodbo o pegazu. Ni prvič, da so Modijevo vlado obtožili zlorabe te izraelske programske opreme. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2019 je z njo domnevno okužila 1400 telefonov.
Didier Reynders
Škandal je odmeval tudi v domovini proizvajalca zloveščega programa, tarča medijske kritike pa je bila prejšnja vlada dolgoletnega premiera Benjamina Netanjahuja. V časniku Harec so ga obtožili, da je na potovanjih v tuje države, ki so jim prodajali pegaz, uporabljal proizvajalca vohunskega programa NSO Group kot »diplomatsko valuto«, s katero je večal možnost izpolnjevanja izraelskih strateških ciljev. Porajajo se tudi vprašanja, ali so do informacij, ki so jih zbrali uporabniki programa družbe NSO, imele dostop izraelske obveščevalne službe, a te očitke sta tako vlada kot prodajalec programa odločno zanikala.
Iz Izraela so prišle informacije, da bodo ustanovili posebno preiskovalno komisijo, v kateri bodo predstavniki obrambnega, pravosodnega in zunanjega ministrstva ter obeh obveščevalnih služb, ki bodo preučili politiko izdajanja državnih dovoljenj za izvoz »občutljive programske opreme«. Po poročanju Guardiana so se na Izrael zgrnili diplomatski pritiski, naj preneha prodajati vohunske pripomočke, ki omogočajo represijo oblasti v avtoritarnih režimih. »Izvoz kibernetskih proizvodov odobrimo zgolj pri prodaji vladam in za zakonito uporabo. Države, ki kupujejo te sisteme, morajo izpolnjevati te pogoje,« je na kibernetski konferenci na Univerzi v Tel Avivu povedal obrambni minister Beni Ganc.
• Reynders napovedal preiskavo nadzora nad novinarji.
Če se bo pokazalo, da se je vohunilo za novinarji, je to nesprejemljivo.