Avtoceste hitrejša pot na dopust ali v dolžniško past
Zahodni Balkan Veliki infrastrukturni projekti razgaljajo bedo javnih financ in zbujajo strah pred dovzetnostjo odločevalcev za hojo po robu
Črna gora je naredila prvi korak proti temu, da bi se izvila iz posojilnega primeža kitajske državne banke, ki se je še lani zdel usoden za obstoj države. Severna Makedonija omogoča gradnjo avtocest brez razpisov in odpira vprašanja o korupciji in nasprotju interesov, v Bosni in Hercegovini pa jih nasprotje interesov direktorja avtocest ne moti, če bo pospešilo gradnjo cest. Srbija gradi ceste s kitajskimi, turškimi in azerbajdžanskimi posojili in z izvajalci iz teh držav.
Dolga leta zanemarjene ceste in železnice so v državah Zahodnega Balkana pogosto ena od pomembnejših ovir pri gospodarskem napredku in povezovanju med državami. Obsežna gradnja prometnic na hribovitem Balkanu bi bila finančno zahtevna tudi za bistveno bogatejše, kot so balkanske države s kronično izpraznjenimi državnimi blagajnami in globoko zakoreninjeno korupcijo.
V Podgorici lažje dihajo
Zaradi dolarskega dolga kitajski državni Exim banki za gradnjo avtoceste, ki jo gradi prav tako kitajsko državno gradbeno podjetje, je Črnogorce lani od bankrota države ločevala tanka črta. Včeraj so naredili prvi korak proti temu, da bi se izvili iz primeža kitajske banke, ki je svoje posojilo zavarovala kar z zemljišči na trasi avtoceste. Odplačali so namreč prvi obrok v višini dobrih 65 milijonov evrov. Črnogorski finančni minister Milojko Spajić je pojasnil, da je tako poplačan celoten znesek, ki so ga počrpali do julija. Ob tem je spomnil, da je bilo posojilo iz leta 2014 v skupni višini 944 milijonov dolarjev (801 milijon evrov) za državo, ki ima za domačo valuto evro, resno tveganje zaradi razlik v gibanju vrednosti valut. S pomočjo ameriške Goldman Sachs in še treh drugih bank so Spajić in njegova ekipa zaščitili državo pred valutnimi tveganji. Ob tem so se v javnosti odprla neprijetna vprašanja, kako je na izbiro Goldman Sachsa vplivalo dejstvo, da je na Japonskem izobraženi minister Spajić pred vstopom v politiko delal na Wall Streetu prav za Goldman Sachs.
Korupcija in konflikt interesov?
Predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski se je včeraj podpisal pod zakon, ki potrjuje javni interes za nominiranje strateškega partnerja za gradnjo dveh odsekov avtoceste na koridorju 8 in enega odseka avtoceste na koridorju 10 D. Ob tem je predsednik ostal gluh za opozorila iz državne komisije za preprečevanje korupcije, da je takšen zakon v nasprotju z ustavo in predstavlja tveganje za korupcijo in nasprotja interesov ter da omogoča nepregledno vodenje projekta.
V Bosni in Hercegovini že 20 let zbirajo denar, načrtujejo, gradijo in prestavljajo roke za dokončanje 338 kilometrov avtoceste, ki bi to državo približala Evropski uniji. Država bi za projekt, ki se odmika v nedogled, namenila okoli milijardo evrov, skupaj z evropskimi sredstvi. Da bi pospešili gradnjo, je Federacija BiH junija za vršilca dolžnosti direktorja državnih avtocest imenovala poslanca in gradbinca Elemedina Voloderja. Mož, ki je v preteklosti s podjetji na državnih razpisih dobival posle na avtocestah, je odločno zanikal možnost, da bi zašel v skušnjavo osebnega okoriščanja z nasprotji interesov. Kot je zagotovil, je svoje interese že uresničil in bi rad prispeval k razvoju družbe, deleže v svojih gradbenih podjetjih pa je prodal solastnikom in se odpovedal poslanskemu mandatu.
• Zaščita pred valutnimi tveganji kot rešitev iz posojilnega primeža.
• Severna Makedonija bo gradila avtoceste brez razpisov.
• Meddržavni dogovori so najpogostejša podlaga za gradnjo cest v Srbiji.
Dragulj v kroni uspehov z madežem
Gradnja cest je med argumenti, s katerimi se redno hvali oblast srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Največja med državami nekdanje Jugoslavije je v zadnjih sedmih letih zgradila več kot 320 kilometrov avtocest, v prihodnjih letih načrtujejo še številne nove avtoceste, železnice in podzemno železnico v Beogradu. Vrednost vseh teh projektov se meri v milijardah evrov. Kritike Vučićevega režima moti, da večino za državo pomembnih gradbenih projektov izvajajo tuja podjetja na podlagi meddržavnih pogodb, brez javnih razpisov in nepregledno. Takšni posli se pogosto financirajo s posojili državnih bank iz držav, od koder prihajajo izvajalci, kot so Kitajska, Turčija in Azerbajdžan.