Elektrošoki za celične membrane

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam računalnik za načrtovanje in izvajanje numeričnih modelov ter za analizo podatkov. Najraje pa uporabljam različne laboratorijske instrumente za eksperimentalno delo, kot so male komore za gradnjo ravninskih lipidnih dvoslojev.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem vpliv električnega polja na celično membrano in kako ta vpliva na osnovne gradnike celične membrane, na primer lipidne molekule. Z visokonapetostnimi električnimi pulzi lahko vplivamo na strukturo celične membrane in s tem spreminjamo njeno prepustnost. Ta pojav imenujemo elektroporacija, uporabljamo pa jo v medicini, za zdravljenje raka, srčnih aritmij in pri genski terapiji, pa tudi v biotehnologiji in prehrambni industriji. Z elektroporacijo lahko učinkovito prelisičimo naravno bariero celične membrane in tako v celico vnesemo zdravilne učinkovine ali pa iz nje pridobimo molekule, ki nas zanimajo.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Ne preveč, na začetku smo nekaj časa delali od doma, nato pa smo se zaradi eksperimentalnega dela hitro vrnili v laboratorij.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost imam rada, ker objektivno išče odgovore na številna vprašanja. S pomočjo znanosti spreminjamo svet na bolje in premikamo meje znanega.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu? Elektroporacija se veliko uporablja v medicini, kjer je še kako pomembno, da je vsaka naprava za zdravljenje varna. Moje delo obsega raziskovanje elektrokemičnih reakcij pri dovajanju električnih pulzov in lipidne oksidacije. Poznavanje teh je pomembno pri nadaljnjem načrtovanju varne, učinkovite in razširjene uporabe elektroporacije.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Znanost me je začela zanimati na fakulteti, vse bolj pa med raziskovanjem v sklopu magistrskega dela in prakse v različnih laboratorijih. Vendar nikoli nisem mislila, da bom znanstvenica, vse skupaj se je kar zgodilo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zelo uživam v naravi, rada plezam in hodim v hribe, oboje je zame neka vrsta meditacije in sprostitve. Še vedno namreč verjamem, da največ odgovorov najdemo v naravi. Rada tudi potujem in raziskujem nove kotičke našega sveta.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika? Samokritičnost do svojega dela in pridobljenih rezultatov. Potrebna je tudi objektivnost in pa seveda veliko radovednosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja? Trenutno najbolj aktualno je zagotovo cepivo za koronavirus, upam, da bo zajezilo epidemijo. Pri današnji poplavi informacij pa bo vse pomembnejše ohranjanje zaupanja v znanost. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da se vse več ljudi zaveda pomena varovanja okolja in vsega živega, in upam, da bomo še v času mojega življenja začeli bolje skrbeti za naš planet.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost? Najverjetneje ne, ker imam preveč rada Zemljo, še bolj rada pa diham svež zrak.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na sončno energijo, pod pogojem, da bi se solarne panele dalo učinkovito reciklirati. Možno naj bi bilo tudi generiranje solarne energije v vesolju, kjer bi bila lahko sončna elektrarna ves čas obrnjena proti soncu. No, za prihodnost bi bilo najbrž bolje, da začnemo bolj pazljivo ravnati z viri energije, ki jih imamo trenutno na voljo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na kavo bi šla z Jane Goodall, saj se mi zdita njeno delo in življenje res fascinantna.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Zelo všeč so mi vsi dokumentarci, povezani z naravo, res lep je dokumentarec Davida Attenborougha Življenje na našem planetu. Izvrstno napisani poljudnoznanstveni knjigi sta Čisto kratka zgodovina skoraj vsega izpod peresa Billa Brysona in Sapiens: kratka zgodovina človeštva Yuvala Noaha Hararija. Odlična pa je tudi slovenska oddaja Ugriznimo znanost.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da se elektroporacija lahko uporablja tako v srcu, kjer z visokonapetostnimi električnimi pulzi lahko odstranjujemo srčno tkivo, kot v proizvodnji čipsa in sadnih sokov. Sicer pa tudi mene moje področje ves čas preseneča.