Vemo več, smo tudi bolje pripravljeni?
Pred novim valom Prednost je, da o virusu veliko vemo, slabost, da zmogljivosti zdravstva nismo povečali
Preverili smo, ali smo zaradi izkušenj, ki jih imamo po letu in pol epidemije, na morebitni novi val kaj bolje pripravljeni.
Ali bo država jeseni ob morebitnem novem valu epidemije odprta za javno življenje ali ne, je odvisno predvsem od (pre)napolnjenosti bolnišnic s covidnimi bolniki. Zaposleni v zdravstvu lahko s svojo precepljenostjo le delno pripomorejo k ohranitvi zdravstva na polnih obratih, največ je odvisno od precepljenosti splošne populacije.
Če bi sklepali po podatkih UKC Ljubljana, so v največjem deležu v državi nasploh precepljeni zdravniki: v naši največji bolnišnici je cepljenih 89 odstotkov zdravnikov in zobozdravnikov, sledijo diplomirane medicinske sestre z 62 odstotki in srednje medicinske sestre z 52 odstotki. Nizka precepljenost medicinskih sester utegne postati težava, saj lahko v primeru epidemije virus zdesetka ves kader na posameznih oddelkih, tako da je treba oddelek zapreti, se je izkazalo že v dosedanjih valih epidemije. V UKC bodo prilagajali obseg programov drugih zdravljenja tudi to jesen covidu-19, so odgovorili iz službe za stike z javnostjo. Slabo je, da zdravstvo letos ni pridobilo ne dodatnih kadrovskih ne prostorskih zmogljivosti.
O šolah znano konec avgusta
»Ne razumem ljudi, ki odklanjajo cepljenje,« je včeraj v pogovoru za Delo dejal Gregor Pečan, predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol. »Nihče ne bo dobro prenesel še enega vala epidemije, še najmanj gospodarstvo. Pouk na daljavo nikakor ne more nadomestiti pouka v živo,« meni. Učitelji in ravnatelji še ne vedo, kako bo organiziran pouk jeseni; napotke za izvedbo novega šolskega leta bodo predvidoma dobili 24. avgusta, torej teden dni pred pričetkom pouka, na tradicionalnem srečanju ravnateljev. Sicer pa se veliko prej niti ne bo vedelo, v kolikšnem obsegu bo tokrat udaril virus pri nas.
Domovi starejših z nekaj več kadra
V domovih upokojencev, kjer je bilo lani izjemno hudo, pričakujejo jesen z lažjim srcem, saj o virusu, njegovem širjenju in ukrepih vedo bistveno več kot lani. V prvem letu epidemije oziroma do začetka maja letos je bilo okuženih 11.933 stanovalcev, kar je več kot polovica, in dobrih 40 odstotkov zaposlenih. Umrlo je 1917 stanovalcev, kar je 15,6 odstotkov okuženih. Največja težava je bilo pomanjkanje negovalnega kadra.
Pred poletjem so v izogib ponovnim težavam oblikovali sedem predlogov za izboljšanje domov. Po besedah Denisa Sahernika, sekretarja Skupnosti socialnih zavodov, imajo redne sestanke s pristojnim ministrstvom, a »vseh odprtih vprašanj ni možno rešiti takoj, še zlasti ne v tako zahtevnem obdobju epidemije«.
Ob morebitnem novem valu kljub nerešenim težavam ne bi smelo biti tako hudo kot lani: do sredine junija je bilo cepljenih 83 odstotkov stanovalcev in malo več kot polovica zaposlenih. Pred okužbo so zaščiteni tudi tisti, ki so covid-19 preboleli nedavno. In kadri? Za malenkost je bolje, saj so vsi domovi skupaj zaposlili 516 delavcev, še 33 jih je prišlo preko javnih del in deset študentov. Pod črto: v povprečju ima vsak dom starejših zdaj devet zaposlenih več, kot jih je imel na začetku epidemije. S tem še zdaleč ne dosegajo kadrovskih normativov. »Še vedno velja, da domovi zaradi odgovornega dela in nestimulativnega plačila izredno težko pritegnejo delavce,« je dejal Sahernik.
Gospodarstvo z ukrepi
Gospodarstvo je večkrat poudarilo, da še enega zaprtja ne bi preneslo. V poslovodstvu Gorenja so poudarili, da se trudijo ohraniti zdravje zaposlenih, hkrati ohraniti proizvodnjo in izpolniti naročila. Zato se še vedno držijo strogih ukrepov, ki so jih uvedli na začetku epidemije lani. To so obvezno nošenje mask znotraj varovanega območja ves čas, na prostem in v notranjih prostorih, razkuževanje rok, medosebna razdalja, razkuževanje prostorov, prepoved uporabe večine sejnih sob, razkuževanje pisarn, strogi protokoli za nadzor in obvladovanje okužb, kot so spremljanje obolelih, hitro testiranje v ambulanti v podjetju in pošiljanje na testiranje v zdravstveni dom na stroške podjetja, prepoved vstopa zunanjim obiskovalcem, posebni protokoli za šoferje tovornih vozil, delo od doma in drugi. »Na morebitni četrti val smo dobro pripravljeni,« je zagotovila Mateja Celin iz Gorenja. »V primeru ponovnega izbruha epidemije bo verjetno najtežje zagotoviti ustrezne in pravočasne dobave nekaterih materialov, saj imajo nekateri dobavitelji pri tem velike težave, za nekatere materiale, na primer za elektroniko, pa že vlada globalno pomanjkanje.«
Bančnega sektorja covid-19 ni prizadel, prav nasprotno. »Kljub izzivom pandemije in posledične hibernacije gospodarstva je bilo poslovanje NLB Skupine tako v preteklem letu kot v prvem četrtletju tega leta uspešno. NLB Skupina je v letu 2020 ustvarila 269,7 milijona evrov čistega dobička; v prvem četrtletju tega leta pa 64,6 milijona evrov dobička po davkih, kar je 46,3 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani,« so odgovorili iz NLB. Sami so se na epidemijo odzvali z delom od doma, za kogar je to možno, še vedno pa izvajajo tudi vse druge ukrepe.