Odnosi med ZDA in Slovenijo
ZDA-Slovenija Tako kot Trump se je tudi Biden odločil, da svojo donatorko nagradi z veleposlaniškim položajem
Tako kot Donald Trump se je tudi Joseph Biden odločil, da svojo donatorko nagradi z veleposlaniškim položajem v Ljubljani.
Kljub diplomatskemu zdrsu predsednika vlade Janeza Janše lani novembra, ko je po ameriških predsedniških volitvah prezgodaj čestital Donaldu Trumpu, novega predsednika Josepha Bidna pa označil za najšibkejšega predsednika v ameriški zgodovini, to ni posebej vplivalo na hitrost imenovanja nove ameriški veleposlanice v Sloveniji. Pol leta po inavguraciji Biden pošilja v Slovenijo svojo podpornico in donatorko Jamie L. Harpootlian, sicer soprogo demokratskega senatorja v Južni Karolini Dicka Harpootliana.
Biden je nominiral Jamie L. Harpootlian za veleposlanico, pred prihodom v Slovenijo pa jo mora potrditi še senat, ki zaslišanja v odboru za mednarodne odnose še ni razpisal. Težav tam ni pričakovati, saj imajo demokrati večino. Kdaj bo prišla v Ljubljano, na ameriškem veleposlaništvu, ki ga vodi odpravnica poslov Susan Falatko, ne želijo napovedati, verjetno bi se to lahko zgodilo jeseni, kar pomeni, da bi bile ZDA v Sloveniji brez veleposlanika približno eno leto.
Zadnja ameriška veleposlanica Lynda Blanchard, sicer politična izbranka bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je morala v skladu z ameriško tradicijo
Slovenijo zapustiti, še preden je zaprisegel njegov naslednik Joseph Biden. Njen veleposlaniški mandat v Sloveniji je bil razmeroma kratek, trajal je leto in pol. Skupno jima je to, da sta obe politično imenovani veleposlanici, prva je bila Trumpova privrženka, druga je Bidnova. Pred obema je v Sloveniji nazadnje služil karierni diplomat Brent Hartley.
Slovensko-ameriški odnosi so se v času veleposlanice Blanchard, ki je kot Trumpova podpornica imela dostop do Bele hiše, intenzivirali na najvišji ravni. Lani avgusta, ko sta državi podpisali proti Kitajski usmerjeno deklaracijo o varnosti omrežij 5G, je Slovenijo obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Konec lanskega leta, v času tranzicije oblasti v ZDA, je sledil še povratni obisk zunanjega ministra Anžeta Logarja, ko sta državi po besedah ministra začeli strateški dialog.
Postavlja se vprašanje, ali bo šlo z imenovanjem Bidnove veleposlanice za politično kontinuiteto v odnosih Slovenija-ZDA, navkljub tvitom predsednika vlade o Bidnu. »Nova veleposlanica po vsej verjetnosti uživa zaupanje predsednika Bidna in spada med ugledne članice demokratske stranke. Slovenska
Slovenska vlada je imela najboljše odnose z demokrati v času predsednika Billa Clintona. Zdaj se kaže nanje sklicevati. Dimitrij Rupel
vlada je imela najboljše odnose z demokrati v času predsednika Billa Clintona,« odgovarja Dimitrij Rupel, bivši zunanji minister in bivši slovenski veleposlanik v ZDA. Rupel je bil med tistimi, ki so predvidevali, da bo na predsedniških volitvah zmagala Clintonova soproga Hillary, zato se po njegovem zdaj v slovensko-ameriških odnosih kaže sklicevati na te povezave.
»Po drugi strani je Amerika pač Amerika in naša zaveznica vsa leta, predvsem pa po letu 2002. Ameriško-slovenski odnosi so solidni in se lahko še izboljšajo,« ocenjuje Rupel. Ko bo gospa Harpootlian v Ljubljani, jo naj predsednik vlade povabi na kosilo ali večerjo, saj je pomembno ustvariti vzdušje zaupnosti in dostopnosti, Rupel svetuje Janši.
»Če imenuješ svojega prijatelja ali prijateljevo ženo, pomeni, da ima bolj neposreden dostop do predsednika kot karierni veleposlanik,« imenovanje komentira politolog dr. Bogomil Ferila s FDV, ki ocenjuje, da ima imenovanje politične veleposlanice tako pluse kot minuse. Kljub temu, da je ameriško veleposlaništvo v Sloveniji majhno, je po njegovem še vedno močno strokovno podprto. Hkrati pa je politično imenovana veleposlanica ameriško sporočilo Sloveniji, da ZDA ne računajo na Slovenijo kot državo, s katero bi razvijali soisticirane diplomatske odnose.
Na ministrstvu za zunanje zadeve postopek imenovanja nove veleposlanice v relativno kratkem času ocenjujejo kot odraz kakovosti odnosov med državama. Na Mladiki poudarjajo, da sta Slovenija in ZDA tesni prijateljici, strateški partnerici in zaveznici v zvezi Nato. Še posebej pa izpostavljajo dvostransko sodelovanje med državama, ki je v zadnjem obdobju dobilo nov zagon in se z okrepljenim dialogom intenziviralo tako na politični kot delovni ravni.
Kot dokaz dobrih odnosov med državama v času vlade Janeza Janše izpostavljajo strateški dialog kot nov formalizirani mehanizem za obravnavo vseh vprašanj skupnega interesa. Kot dosežek v času Bidnove administracije pa navajajo junijski pogovor ob robu zasedanja Globalne koalicije proti Daeshu v Rimu z državnim sekretarjem Anthonyjem Blinknom, v katerem sta z Logarjem potrdila nadaljevanje strateškega dialoga in sodelovanja.
Transatlantsko sodelovanje je tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja svetu EU. V vlogi predsedujoče svetu EU Slovenija po navedbah zunanjega ministrstva dodatno prispeva h krepitvi transatlantskega partnerstva in zavezništva, katerega sestavni del so tudi močni in trdni odnosi med Slovenijo in ZDA.