Za slovo je pustil odmeven pečat
Bosna in Hercegovina V Sarajevu so navdušeni, v Republiki Srbski pa ogorčeni nad Inzkovo odločitvijo
Valentin Inzko končuje mandat v BiH, tik pred koncem je svoje nasprotnike osupnil, privržence pa navdušil z odločnim in civiliziranim dejanjem.
V Bosni in Hercegovini ne bo več mogoče nekaznovano poveličevati vojnih zločinov in zločincev, prav tako bo po novem kaznivo zanikanje genocida in vojnih zločinov. Visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko je dober teden dni pred koncem mandata spremenil kazenski zakonik, ki za zanikanje genocida predpisuje zaporno kazen od šest mesecev do petih let. Odzivi so bili, kot se za BiH spodobi, takojšnji, burni in seveda diametralno nasprotni.
Avstrijski diplomat, koroški Slovenec Valentin Inzko, ki so mu številni kritiki v BiH večkrat očitali, da je komaj opazen na položaju visokega predstavnika v BiH, bo 1. avgusta prepustil urad nekdanjemu nemškemu ministru za kmetijstvo Cristianu Schmidtu. Da je skladno z določili daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995 visoki predstavnik najmočnejši človek v BiH, je Inzko spomnil včeraj, ko je uveljavil pravico do sprejemanja zakonov in dopolnil kazenski zakonik BiH.
Odločen ne čaščenju zločincev
»Sovražni govor, poveličevanje vojnih zločincev, revizionizem oziroma odkrito zanikanje genocida in vojnih zločinov družbam onemogočajo soočanje s skupno preteklostjo, ponovno ponižujejo žrtve in njihove najdražje, ob tem pa podaljšujejo krivico in ogrožajo medetnične odnose,« je podlago za odločen poseg v kazenski zakonik BiH utemeljil Inzko.
Frustracije, ki izhajajo iz omenjenih krivic, onemogočajo za družbo nujno spravo in preprečujejo oblikovanje mirne in uspešne prihodnosti države, je spomnil visoki predstavnik. Prepričan je, da so državljani dolgo čakali, da njihovi izvoljeni predstavniki sami zakonsko uredijo pravni okvir za ureditev omenjenih izjemno resnih vprašanj, a namesto tega posamezni politični veljaki celo javno poveličujejo pravnomočno obsojene vojne zločince, spodbujajo teorije zarote in zanikajo, da se je v Srebrenici zgodil genocid. Takšno vedenje oblastnikov ni le norčevanje iz vladavine prava, temveč je po Inzkovem prepričanju to lahko tudi sejanje semena morebitnih novih sporov med narodi, zato se mu je zdelo nujno poseči po pooblastilih, da to področje zakonsko uredi. Ob tem je poudaril, da njegov poseg ni povezan s kolektivno krivdo, temveč se nanaša na odgovornost posameznika, da bi vnaprej ovrgel očitke, da so njegove poteze usmerjene proti enemu, drugemu ali tretjemu konstitutivnemu narodu.
»Ni slabih narodov. Te zakonske spremembe so namenjene sprostitvi in razbremenitvi vseh narodov in državljanov BiH. Posameznikov, obsojenih za grozljive zločine, ne bi smeli poveličevati, ne bi smelo biti javnega prostora za slavljenje njihovega imena niti muralov njim v čast, ne glede na to, za koga ali proti komu so se borili,« je bil jasen Inzko.
Pisani odzivi na civilizirano dejanje
Odzivi so bili pričakovani. Publicist in predavatelj Dragan Bursać je bil navdušen, saj bodo »končno z imenom in priimkom ter tudi zaporno kaznijo kaznovani vsaka zver, trop ali politika, ki z zanikanjem genocida zatirajo spomin na ubite in se norčujejo iz kosti mrtvih in čustev preživelih«.
Podobno kot so bili politiki iz vrst Bošnjakov v Sarajevu navdušeni nad spremembo, so to toplo pozdravili tudi na ameriškem veleposlaništvu v Sarajevu. Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je načelno podprl Inzkovo potezo, če bo ta poseg šel v smeri sodelovanja in iskanja rešitve, ki bi vodila k stabilni, funkcionalni in napredni BiH. Srbski minister za notranje zadeve Aleksandar Vulin, ki ni skrival želje po poenotenju Srbov v eni državi, se je odzval z upanjem, da bo »Inzkovo maščevanje narodom v BiH preprečeno ali ignorirano«. Srbski član predsedstva BiH je znova zagrozil z odcepitvijo Republike Srbske in napovedal, da se bo institucionalno branil pred novim zakonom. Ob tem ni pozabil ponoviti, da BiH kot država nima smisla, Inzka in celotno mednarodno skupnost pa je ozmerjal s »kreteni«.