Delo (Slovenia)

Lukašenkov­a čistka in kozmetično popravljan­je ustave

Belorusija Črni teden za predstavni­ke »banditskih« nevladnih organizaci­j, tudi za Pen, ki so mu zaprli bančni račun

- Boris Čibej

Zaradi poostreneg­a nadzora, hišnih preiskav in številnih aretacij so v beloruski opoziciji prejšnji teden poimenoval­i črni, načrtovane popravke ustave, ki so jih pred dnevi oblasti predstavil­e v Minsku, pa razglasili za kozmetične. Nasprotnik­i dolgoletne­ga predsednik­a države Aleksandra Lukašenka, ki mu spremenjen­a ustava ne bo pretirano omejila oblasti, so pripravili svoje amandmaje, a o teh ljudstvo na referendum­u, ki bo na začetku prihodnjeg­a leta, ne bo moglo odločati. »To je čistka civilne družbe. Nevladne organizaci­je so bile vedno pod pritiskom, a takšnih racij, takšnega vala aretacij in zapiranja še nismo doživeli,« je Marina Vorobej, ki vodi spletno platformo za samoorgani­ziranje ljudi, opisala dogajanje v zadnjem tednu. Drugi človek varnostne službe KGB Konstantin Biček je akcijo oblasti imenoval »čiščenje radikalcev«, od začetka julija pa so po podatkih centra za človekove pravice Vjasna varnostni organi obiskali več kot 200 pisarn ter stanovanj novinarjev in aktivistov. Zaprli so bančni račun in zahtevajo ukinitev beloruskeg­a Pena, ki ga vodi Nobelova nagrajenka za književnos­t in nasprotnic­a Lukašenka Svetlana Aleksijevi­č.

Preiskave domov so se vrstile tudi med sodelavci beloruskeg­a helsinškeg­a odbora, v četrtek pa se je znašlo za zapahi enajst sodelavcev Vjasne. Spravili so se na človekolju­bne organizaci­je, kakor je Imena, ki poskuša najti bivališča za otroke z neozdravlj­ivimi boleznimi in pomaga brezdomcem. Po preiskavah v pisarni in domovih sodelavcev so tudi Imeni zaprli račun. V četrtek je predsednik Lukašenko napovedal nadaljevan­je boja proti tem nevladnim »banditom in tujim agentom« ter kritiziral vladne organe, ki so dovolili delovanje teh »za državo škodljivih« nevladnih organizaci­j. »Na tisoče naših ljudi že dela zanje, naših ljudi, ki imajo večinoma zmedo v možganih, ki so jim s tujim denarjem oprali možgane,« je povedal beloruski voditelj.

Moč predsednik­a še naprej ogromna

V četrtek je z izdajo ukaza, da se odslej vlada ukvarja s privatizac­ijo državne lastnine, začel izpolnjeva­ti obljubo, da bo del svojih ogromnih predsedniš­kih pristojnos­ti prenesel na izvršno in zakonodajn­o oblast. Takšno »perestrojk­o« delovanja države naj bi prinesle tudi ustavne spremembe, ki jih je Lukašenko napovedal še pred zadnjimi predsedniš­kimi volitvami, na katerih je pred slabim letom že šestič zapored prepričlji­vo zmagal in zanetil množične proteste po državi. Pred dnevi je ustavna komisija predstavil­a glavne spremembe v dopolnjeni ustavi, o kateri bodo Belorusi odločali na referendum­u na začetku prihodnjeg­a leta. Čeprav je še februarja Lukašenko obljubljal radikalne spremembe v razmerju moči med tremi vejami oblastmi, bo Belorusija ostala predsedniš­ka država, moč predsednik­a države pa bo še vedno ogromna. Bosta pa v novi ustavi, v kateri bodo spremenili 59 od 146 členov, dodali pa 16 novih, dve novi omejitvi: isti človek bo lahko na položaju predsednik­a le dvakrat, predsednik pa ne bo več smel izdajati ukazov ali spreminjat­i vladnih odločitev. Bistveni spremembi v zakonodajn­i oblasti bosta podaljšanj­e poslanskeg­a mandata s štirih na pet let in povečanje vloge vsebelorus­ke narodne skupščine, kar so nekateri analitiki razglasili za uvedbo »tridomnega parlamenta«.

»To so zgolj kozmetični popravki,« je izjavila koordinato­rica opozicijsk­e Nacionalne protikrizn­e uprave Jelena Živoglod. V opoziciji so pripravili svoje ustavne amandmaje, saj bi po njihovem prepričanj­u morala v Belorusiji zavladati parlamenta­rna ureditev, novi enodomni parlament, ki bi mu število poslancev povečali s 174 na 220, pa bi sam imenoval, potrjeval in odstavljal premiera in njegovo vlado. Ukazi predsednik­a države bi začeli veljati šele, ko bi jih podpisal premier ali resorni minister. Opozicija bi prav tako spremenila sedanji čisti večinski glasovalni sistem v mešanega. Po besedah beloruskeg­a politologa Artjoma Šrajbmana, ki je prejšnji mesec prebegnil v Ukrajino, bi v primerjavi z uradnimi predlogi opozicijsk­i amandmaji privedli do »ustave bolj demokratič­ne države«. A kaj, ko opozicija nima vzvodov, da bi svoje predloge spravila na referendum, je Šrajbman potožil za ruski dnevnik Kommersant. »Dokler se v državi ne bo zamenjala oblast, se bodo vsa podobna prizadevan­ja opozicije razbila ob skalah.«

• Varnostni organi so obiskali več kot 200 pisarn ter stanovanj novinarjev in aktivistov.

• Spravili so se tudi na človekolju­bne organizaci­je.

• Predsednik ne bo več smel izdajati ukazov ali spreminjat­i vladnih odločitev.

Tako kot v sosednji Rusiji bo tudi v novi ustavi Belorusije zapisano, da je poroka zakonska zveza izključno med moškim in žensko.

 ?? Foto Maksim Guček/Reuters ?? Nova ustava predsednik­u Aleksandru Lukašenku ne bo pretirano omejila oblasti.
Foto Maksim Guček/Reuters Nova ustava predsednik­u Aleksandru Lukašenku ne bo pretirano omejila oblasti.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia