Življenje s skrajnimi vremenskimi pojavi
Katastrofalne poplave Povzročajo največ smrtnih žrtev in največ gmotne škode, izboljšanja ta generacija ne bo doživela
Predsednik nemške krščanskodemokratske CDU Armin Laschet in hkrati predsednik vlade dežele Severno Porenje - Vestfalija, ki so jo nedavne katastrofalne poplave najhuje prizadele, je dejal, da se take poplave zgodijo enkrat na 10.000 let. Iz tega je mogoče sklepati marsikaj: da gre za vsekakor izjemno redek dogodek, da se proti dogodku ni mogoče boriti, pa tudi, da je dogodek tako redek, da se morda z njim niti nima smisla pretirano ukvarjati. Ko bodo čez 10.000 let prišle naslednje takšne poplave, nas že zdavnaj ne bo več. Iz komentarja pa je mogoče razbrati tudi, da gre za dogodek, na katerega družba ne more vplivati ali se nanj posebej pripraviti. dopisnica iz Frankfurta
A prav na tej točki se moramo ustaviti in si odgovoriti na vprašanje, ali gre res za tako enkraten dogodek in kaj imajo s tem opraviti podnebne spremembe, ki so posledica človekovih dejavnosti. Po poplavah so se namreč zvrstile ocene, da so te večinoma posledica podnebnih sprememb, kar pomeni, da so še kako posledica človekovih dejavnosti. V časniku Die Zeit so po poplavah občutenje in videnje razmer v državi dobro zajeli s stavkom, da so doslej o takšnih katastrofah bili navajeni poročati z revnega svetovnega juga. Zdaj se stvari spreminjajo, posledice podnebnih sprememb so prišle tudi v razviti svet. V svet, ki ima bistveno boljšo infrastrukturo za spoprijemanje s takšnimi skrajnimi vremenskimi pojavi. A kot smo lahko videli pred dobrim tednom, so ljudje v izpovedih izražali predvsem šok in nejevero: »Nismo vedeli, da bo voda tako narasla.«
Verjetnost hudih poplav se veča
Koliko gotovosti je v trditvi, da so poplave, ki so po doslej zbranih podatkih ugasnile več kot 200 življenj, najverjetneje pa bo treba k temu pripisati še okoli 170 pogrešanih, posledica podnebnih sprememb in ne zgolj »tisočletnih voda«? Gregor Vertačnik z agencije za okolje pojasnjuje, da sta do določene mere pravilna oba odgovora, ključno pa je vprašanje verjetnosti: »V toplejšem podnebju je v večjem delu sveta pričakovati, da bodo takšni dogodki z veliko količino padavin pogostejši. Ne moremo pa neposredno reči, da so za to krive podnebne spremembe.«
Za lažje razumevanje uporabi primerjavo s kadilcem, ki vse življenje kadi, nato pa zboli za pljučnim rakom. »Pri takem človeku je večje tveganje, da bo zbolel za pljučnim rakom, a lahko bi zbolel tudi, če ne bi kadil. Lahko rečemo, da podnebne spremembe povečujejo možnost za takšne dogodke. To se mi zdi bolj pravilno,« poudarja, na kaj moramo biti pozorni, ko iščemo vzročno-posledične povezave med nedavnimi poplavami v Nemčiji in segrevanjem ozračja. o vzrokih za nedavne poplave v Nemčiji
Združeni narodi so konec lanskega leta objavili poročilo o ekstremnih vremenskih pojavih v svetu. Ugotovili so, da so se ti v zadnjih dveh desetletjih v primerjavi s prejšnjima dvema desetletjema podvojili. Od leta 2000 do 2019 so po svetu našteli 7348 večjih naravnih nesreč, od leta 1980 do 1999 pa 4212. Podobno je narasla ekonomska škoda, z 1,63 bilijona na 2,97 bilijona dolarjev. Življenje je izgubilo 1,23 milijona oziroma 1,19 milijona ljudi. Ob tem v ZN ugotavljajo, da kar 40 odstotkov vseh katastrofalnih dogodkov predstavljajo prav poplave, še 28 odstotkov pa neurja. In še, ključni razlog za povečanje pojavnosti teh katastrofalnih dogodkov so po oceni ZN prav podnebne spremembe.
Klimatologi ugotavljajo, da za eno stopinjo višja povprečna temperatura zraka vodi v približno sedemodstotno povečanje intenzivnosti nalivov na urni do dnevni ravni. Razlog tiči v tem, da toplejše ozračje lahko hrani več vlage. Zemeljsko ozračje se je v zadnjih sto letih v povprečju segrelo za dobro stopinjo Celzija, v Nemčiji za 1,6 stopinje, v Sloveniji pa se je v zadnjih 60 letih povprečna temperatura dvignila za kar dve stopinji Celzija, pravi Vertačnik. Ker nas v Sloveniji po najbolj optimističnem scenariju čaka še najmanj za stopinjo toplejše ozračje, po najbolj pesimističnem pa do konca stoletja tudi za 4 do 5 stopinj višje povprečne temperature, si ni težko predstavljati, da nas v prihodnje čakajo pogostejši in hujši nalivi.
Pri človeku, ki kadi, je večje tveganje, da bo zbolel za pljučnim rakom, a lahko bi zbolel tudi, če ne bi kadil.
Skrajni vremenski pojavi, kot so bile zadnje poplave v osrednji Evropi, bi se do konca tega stoletja lahko povečali za kar 14-krat.
Za Slovenijo posebne napovedi nimamo
Po zadnjih napovedih univerze v Newcastlu bi se lahko ekstremni vremenski pojavi, kot so bile zadnje poplave v osrednji Evropi, do konca tega stoletja povečali za kar 14-krat. Kaj to konkretno pomeni za Slovenijo, ne moremo z gotovostjo reči. Kot pojasnjuje Vertačnik, je težava v tem, da so meritve močnih nalivov obremenjene z veliko napako. »Ker so se merilniki z leti spreminjali, današnje meritve s tistimi pred dvema ali tremi desetletji niso primerljive,« opozarja na prvo težavo. Druga težava pa je, da so nalivi prostorsko zelo omejeni. »Kakšno leto lahko na nekem območju zapade zelo veliko dežja, potem pa več let zelo malo, vsaj ko govorimo o hujših nalivih. V Sloveniji zato na urni ravni nimamo nekih uporabnih izračunov trendov.«
A kljub temu nismo goli in bosi. Simulacije podnebnih modelov za Evropo kažejo, da bo takšnih nalivov v prihodnje nekajkrat več, kot jih je bilo doslej, in te napovedi lahko uporabimo tudi za Slovenijo. »Podnebni modeli imajo vse boljšo ločljivost in nekateri že omogočajo neposredno izračunavanje takšnih dogodkov v prihodnosti. Simulirajo lahko posamezne nevihte, česar v preteklosti nismo mogli početi. Ko naredimo statistično primerjavo, je videti, da bo teh najhujših nalivov v prihodnje tudi nekajkrat več. S tem se bomo morali spoprijeti. Vedno pa obstaja možnost, da na nekem območju pade nepredstavljiva količina dežja. Na takšne primere se ne moremo pripraviti. Vprašanje je le, kako zastaviti sistem, da se bodo ljudje pravočasno in ustrezno odzvali,« o napovedi hujših nalivov v prihodnje pri nas pravi sogovornik.
Prav na tej točki, točki obveščanja in odziva prebivalcev, se je v Nemčiji vnela najbolj vroča razprava. Evropski poplavni opozorilni sistem Efas je opozorila v Nemčijo poslal že štiri dni pred poplavami, nemški meteorologi so zelo natančno napovedali, koliko bo padavin ter v kakšnem času in kje bodo zapadle. Prebivalci so bili opozorjeni, a vse kaže, da ne vsi, pa tudi, da lokalne oblasti, pristojne za obveščanje, opozoril niso jemale dovolj resno. Hidrometeorolog Jeff Da Costa, doktorand z univerze v Readingu, je v pogovoru za časnik Frankfurter Allgemeine opozoril, da so bile te poplave predvidljive. »Prizadete regije so bile zelo konkretno opozorjene, da obstaja življenjska nevarnost. Boljšega sistema napovedovanja ne potrebujemo. Sistem deluje. Gre za to, da na podlagi napovedi pravilno ukrepamo. In za to niso odgovorni znanstveniki, ampak politiki,« je jasen Da Costa, ki v Nemčiji največjo težavo vidi v razpršenosti zadolžitev v sistemu obveščanja in zaščite.
Nemški minister za notranje zadeve Horst Seehofer je napovedal, da bodo že v kratkem uvedli obveščanje o nevarnosti poplav prek sporočil na mobilne telefone. Sistem bo deloval tako, da bodo opozorilo na mobilni telefon prejeli vsi, ki bi se v konkretnem trenutku zadrževali na nevarnem območju. Sporočila bi bila torej vezana na priključenost na konkreten oddajnik signala. Seehofer je sicer eden tistih, ki so zaradi velikega števila smrtnih žrtev
V Sloveniji nas čaka več sušnih obdobij in pogostejši močni nalivi.
tarča najbolj ostrih kritik zaradi domnevno slabega obveščanja. Da sistem obveščanja ni dosegel želenih učinkov in da v njem škriplje, na neki način priznava tudi sam. Minister namreč dvomi o smiselnosti sistema obveščanja in ukrepanja, v katerem je za ukrepanje odgovornost na ravni posameznih občin in krajev. Meni, da bi ob najhujših napovedih morala pristojnost obveščanja in ukrepanja biti v rokah dežel in tako poenotena. Hkrati pa je prepričan, da bo treba prebivalce bolje izobraziti o tem, kaj pomenijo opozorila o poplavah.
Bolje bo morda šele konec stoletja
Podobno kot drugod po Evropi in svetu nas v Sloveniji med vsemi skrajnimi vremenskimi pojavi najbolj ogrožajo prav poplave. Zgodovinsko gledano namreč povzročajo največ smrtnih žrtev in največ gmotne škode. V Nemčiji predvidevajo, da bo gmotna škoda po zadnjih poplavah presegla rekordno škodo 4,4 milijarde evrov po poplavah leta 2002, ki so prizadele vzhodno Nemčijo. Tokrat bi škoda po ocenah združenja nemških zavarovalnic lahko presegla pet milijard evrov, pri čemer govorijo zgolj o izplačilih zavarovalnih vsot. Tudi v Sloveniji poplave povzročijo veliko škode, več kot 100 milijonih evrov na leto. In pričakovati je, da se bodo ti stroški še povečevali.
Prav tako ekstremni vremenski pojavi povzročajo veliko škodo v kmetijstvu. Podatki ministrstva za kmetijstvo kažejo, da v Sloveniji v kmetijstvu največ škode povzročijo suše. V zadnjem obdobju je bilo najhuje leta 2003, ko je bilo škode v kmetijstvu za dobrih 130 milijonov evrov, od tega kar prek 120 milijonov zaradi suše. Podobno je bilo leta 2013, ko je suša povzročila za 103 milijone evrov škode. Vertačnik opozarja, da je v Sloveniji pričakovati, da se bodo po eni strani povečala sušna obdobja, po drugi pa močni nalivi. To so prav za kmetijstvo zelo nehvaležne razmere. Na kmetijskem ministrstvu sicer zaznavajo več interesa za namakalne sisteme, podatkov o tem, da bi se kmetje zaradi podnebnih sprememb prilagajali z izbiro ustreznejših kulturnih rastlin, pa nimajo.
Klimatologi so enotni, da segrevanje ozračja vodi do zadrževanja več vlage v ozračju in posledično več padavin. A razmere bi utegnile biti še slabše, saj nekateri strokovnjaki menijo, da pomembno vlogo pri jakosti padavin igra še hitro segrevanje zemeljskih polov. Ker je razlika v temperaturi med ekvatorjem in poloma vse manjša, se upočasnjujejo visokohitrostni vetrovi, ki pihajo na srednjih višinah. Ti vetrovi vplivajo na to, kako hitro se premikajo nevihte, še posebej poleti in jeseni. Ker se nevihte premikajo počasneje, so padavine močno skoncentrirane na manjši kvadraturi. Vpliv segrevanja ozračja je tako dvojen: soočamo se z večjim obsegom padavin in še z večjo koncentracijo.
Četudi bi do leta 2050 izpolnili vse cilje glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov po celotnem svetu, do sredine tega stoletja ne moremo pričakovati zmanjšanja pojavnosti skrajnih vremenskih pojavov. »Inercija podnebnega sistema je tako močna, da je bolj verjetno, da se bodo učinki poznali šele v zadnjih treh, dveh desetletjih tega stoletja,« opozarja Vertačnik. Kot pravi, se moramo zavedati, da je celoten podnebni sistem v neravnovesju. »Zemlja vsako sekundo skladišči več in več energije v obliki toplote. Imamo stalno razliko med tem, koliko energije dobimo od sonca in koliko je Zemlja odda v vesolje z infrardečim sevanjem. Ta razlika je okoli pol vata na kvadratni meter. Dokler obstaja to neravnovesje, se ozračje segreva,« pojasnjuje Vertačnik. Povedano na kratko, najmanj do sredine stoletja se bomo morali sprijazniti s pogostejšim divjanjem popolnih neviht.