Trg je še daleč od časov pred krizo
Avtomobilska prodaja V Sloveniji v polletju za desetino nad lansko ravnjo – Električni ne rastejo kot v Evropi
Polletje je mimo, tudi za proizvajalce in prodajalce avtomobilov. Približno 31 tisoč na novo registriranih vozil pomeni zmerno rast glede na lansko prvo polletje, vendar je to še precej manj kot v tem obdobju leta 2019. Najmočnejši tržni razred so zdaj mali športni terenci, pri pogonu izrazito prevladuje bencinski motor, električni avtomobili pa so na podobni prodajni ravni kot lani in daleč od močne rasti, ki jo doživljajo v nekaterih zahodnoevropskih državah.
Po podatkih sekcije za osebna motorna vozila, ki jih zanjo pripravlja družba Ardi, je bilo v letošnjih prvih šestih mesecih na novo registriranih 31 tisoč avtomobilov, kar je za desetino več kot v enakem lanskem obdobju, a še vedno precej manj kot v prvi polovici leta 2019 (skoraj 40 tisoč). Kot so nam dejali pri podjetju Porsche Slovenija, ki ima v ponudbi nekaj količinsko vodilnih znamk, se sicer čuti počasno okrevanje, a je v gospodarstvu in med prebivalstvom še veliko negotovosti, kar se kaže tudi na trgu. Zaradi lanskega izbruha novega koronavirusa je po njihovi oceni težko primerjati statistiko prodaje v zadnjih treh letih. »V letu 2020 je bila zaradi epidemije in popolne ustavitve javnega življenja onemogočena prodaja novih vozil več kot dva meseca, kar se je seveda poznalo v statistiki prodaje. Letos pa se poleg posledic epidemije praktično celotna avtomobilska industrija spopada s pomanjkanjem polprevodnikov in to je tudi glavni razlog, da je trg novih vozil krepko pod nivojem prodaje pred krizo,« so zapisali. Njihova vodilna znamka Volkswagen je po deležu na vrhu, a so dodali, da je letos večinoma odvisna od razpoložljive proizvodnje oziroma dobave naročenih vozil za stranke. Posledica pomanjkanja vgradnih delov so daljši dobavni roki in majhna zaloga vozil.
Podobno nam je dejal generalni direktor podjetja Renault Nissan Adriatic François Delion: »Zaradi dveh razlogov je težko primerjati letošnje prvo polletje s predkriznimi časi. Prvi meseci leta so bili še vedno pod močnim vplivom omejitev za zajezitev epidemije. Nato pa je že sledila kriza zaradi pomanjkanja elektronskih komponent, ki je vplivala na zamude v proizvodnji in dobave.« Renault ima po statistiki precej manjšo celotno prodajo kot lani, a so se po njegovih besedah zaradi omejene dobave osredotočili na prodajo končnim kupcem, predvsem izičnim, in tam so v ospredju.
Mali športni terenci in bencin
Čeprav razmere na trgu torej še niso povsem normalne, so vseeno zaznavni nekateri trendi. Še naprej je očitna rast športnih terencev, ki imajo skupaj 40 odstotkov prodaje, med njimi so v ospredju manjši in srednje veliki modeli. Teh je v ponudbi ogromno, v vsakem od teh razredov že kakih trideset. Kategorija manjših modelov SUV letos najbolj strmo raste in je s 16,5-odstotnim tržnim deležem prehitela dolga leta vodilni klasični razred manjših avtomobilov. Tako imenovani cliov razred je letos najbolj izgubljal, tako kot tudi naslednji po velikosti (spodnji srednji), ki smo mu vselej rekli golfov. Še naprej se je zmanjševala tudi prodaja enoprostorcev toda ti so glavnino izgube doživeli že prej, kajti ta kategorija vse bolj izginja, modele je treba iskati skoraj z lučjo.
Pri vrsti pogona je bencinski motor še vedno v veliki večini; če mu prištejemo še bencinske blage hibride, ki jih statistika sicer vodi posebej, je »bencincem« v prvi polovici leta pripadalo 62 odstotkov trga. Dizelski avtomobili, ki so nekoč prepričali več kot polovico kupcev, so zdaj pri 29 odstotkih. Hibridi imajo letos 5 odstotkov trga, popolnoma električni avtomobili okoli 2 odstotka. Nekaj sto je bilo prodanih še avtomobilov na plin, le nekaj deset pa priključnih hibridov, ki so povsem na obrobju.
Kljub napovedim o povsem električni prihodnosti so torej prodajne številke za električne avtomobile še naprej razmeroma pičle. Okoli 700 na novo registriranih baterijskih električnih avtomobilov je približno toliko kot v šestih mesecih lani. Zanimivo, da je bil najbolje prodajani električni avtomobil pri nas letos tesla model 3 (v pol leta 136 primerkov), ki bi mu sicer težko rekli avtomobil za množice.
Kako do večjih električnih številk
Kot nam je odgovoril François Delion, se slovenski trg električnih vozil ne razvija tako hitro, kakor so pričakovali, današnja realnost na cestah je daleč od ambicij slovenske vlade, zastavljenih v okviru evropskega zelenega dogovora. Po njegovih besedah je ta trend še bolj problematičen v kontekstu najnovejše evropske odločitve o dodatni zaostritvi pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida. »To urgentno kliče vse akterje mobilnostnega ekosistema, da sedejo skupaj in ustvarijo prave razmere, da bo Slovenija lahko ujela evropski ritem. Nedavna zavrnitev zakona o obdavčitvi električnih vozil v parlamentu je precejšen korak nazaj. Upamo, da bo besedilo hitro usklajeno in uveljavljeno še pred koncem leta.«
V podjetju Porsche Slovenija menijo, da za večji razvoj električne mobilnosti pri nas manjka predvsem ustrezno podporno okolje. Po njihovem sedanji sistem inančnih spodbud Ekosklada ni ustrezen, opozarjajo na zadnje ne
• Trg zrasel za desetino, a ne dosega leta 2019.
• Še naprej močna prevlada klasičnega pogona.
• Težave z dobavami zaradi pomanjkanja sestavnih delov.
• Električni modeli po prodaji letos stopicajo na mestu.
napovedano zmanjšanje subvencij lansko jesen, kar da ne more prispevati k razmahu električne mobilnosti. Vendar direktorica Ekosklada Mojca Vendramin pravi, da zmanjšanje subvencij ni bilo nenapovedano, saj so v poslovnem in inančnem načrtu predvideli, da jih bo treba ponovno znižati. »Če namreč želimo ohraniti kontinuiteto javnih pozivov in tako omogočiti, da so subvencije neprekinjeno na voljo, moramo višino subvencije prilagajati povpraševanju in razpoložljivim sredstvom. Po našem mnenju znižanje ni bistveno prispevalo k manjšemu povpraševanju, saj se cene samih vozil nižajo, subvencija pa je za manjša vozila na ravni 20 odstotkov, kar je primerljivo z drugimi subvencijami, ki jih dodeljujemo na podlagi energetskega zakona.«
Kaj pa strategija v prihodnosti, se obetajo kakšne spremembe? Po besedah Vendraminove na pobudo, da bi izdelali dolgoročni načrt spodbud, z ministrstva za infrastrukturo, ni bilo odziva, je pa bila pripravljena nova uredba o zagotavljanju prihrankov energije, trenutno je v javni obravnavi, s katero bo zagotovljenih več oziroma dovolj sredstev za tovrstne spodbude. Kot je že večkrat povedala, so akcijski načrti, strategije v pristojnosti ministrstev, ki pripravljajo strateške dokumente, medtem Ekosklad je izvajalec teh politik in ukrepov.