Mestna središča so potencial za električna kolesa
Električna kolesa so zadnja leta v razcvetu, kakršnega si njihovi snovalci še pred časom verjetno niti predstavljati niso mogli. Pomoč električnega motorja pri poganjanju pedal osvaja evropske trge, tudi slovenskega. Tako smo nekaj vprašanj postavili Andražu Štefaniču, ki v podjetju Domel iz Železnikov vodi razvoj tega pogona.
Pri razvoju Domelovega nagrajenega motorja za električna kolesa je veliko slovenskega znanja. Nam poveste več?
Morda se zdi, da je pogon za električno kolo nekaj preprostega – le motor, ki pomaga pri kolesarjenju, v resnici pa je veliko več. Pogon sestavljajo dovršen brezkrtačni motor na enosmerni tok, dovršen zobniški sistem, natančen senzor navora in kadence ter elektronika. Vsega potrebnega znanja v Domelu nimamo, zato smo k sodelovanju povabili različna slovenska podjetja, ki so eksperti na svojem področju. Tako smo združili znanje več slovenskih podjetij v en produkt – Domelov motor za električno kolo.
Kakšno je trenutno povpraševanje po vaših motorjih za električna kolesa?
Smo še novinci na trgu motorjev za električno kolo in za zdaj majhen igralec. S ponosom pa lahko povem, da je zanimanja za naš pogon iz meseca v mesec več, vendar tu govorimo o večletnih projektih.
Koliko naročnikov imate v tujini, nam lahko poveste nekaj imen?
Naš tuji kupec, ki je tudi soinvestitor v razvoj omenjenega pogona, je trenutno naš edini direktni kupec v tujini – to je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo baterij.
Imate kakšne težave z dobavo surovin oziroma sestavnih delov?
Tako kot vsi se tudi v Domelu vseskozi spopadamo s pomanjkanjem surovin in sestavnih delov. Vendar s pravilnim načrtovanjem in naročanjem za zdaj motorje proizvajamo nemoteno. Je pa treba naročati materiale celo več kot eno leto vnaprej.
So tudi vaše izhodne cene kaj višje?
Kot razvojnik nimam vpogleda v naše izhodne cene.
Kako se razvija projekt kolesa eCult?
Projekt je v polnem zamahu. V naslednjih tednih bomo po načrtih začeli sestavljati prva serijska kolesa, ki bodo šla na trg. Pri projektu je vseskozi težava iskanje sestavnih delov, kot kaže, je covidna kriza močno udarila tudi v kolesarski industriji – sicer v pozitivno smer, saj si vsi želijo kolo, posledica tega pa je pomanjkanje komponent.
Kakšne so sicer razvojne smernice, kar zadeva tipe električnih koles?
Po vsem sodeč gre razvoj električnih koles v dve smeri, poleg že znanih koles se razvija nova veja lahkih polnovzmetenih gorskih koles. Menim, da je to trend, ki ima prostor v kolesarski panogi.
Kaj pa pri pogonu, motorju?
Podobno je kot pri kolesih. Poznamo trenutne »standardne« pogone, druga veja, ki se zelo hitro razvija, so majhni in lahki pogoni, običajno v kombinaciji z »majhno« baterijo.
Bodo v prihodnosti električna kolesa kaj lažja kot danes, teža se namreč zdi njihova največja pomanjkljivost?
Kot sem že omenil, se razvija veja lahkih koles – ta so opremljena z manj močnimi motorji in baterijami z manjšo kapaciteto. Menim, da so tu ciljni trg rekreativni kolesarji, ki bi radi malo pomoči na vzponih.
Vaš motor ima sredinsko namestitev, ki je ugodna za nizko težišče. Bi morebitne lažje rešitve v prihodnosti lahko uporabljali tudi v sprednjem ali zadnjem kolesu, kar sicer že poznamo?
Pogon v zadnjem ali sprednjem kolesu je primeren predvsem za mestna kolesa, to je tudi cenejša in lažja opcija. Pri gorskih kolesih pa je sredinska namestitev edina optimalna za udobno vožnjo po zahtevnejšem terenu.
Električno kolo še vedno ni ravno poceni. Bi ga bilo mogoče pripraviti za nižjo ceno, vendar ne na račun kakovosti? Električno kolo je v primerjavi z navadnim pravzaprav poceni, seveda če gledamo obe s primerljivo opremo. Pri enaki kakovosti žal ne vidim realnih možnosti za pocenitev električnega kolesa.
Bi sčasoma električno kolo za nekatere potrebe lahko nadomestilo avtomobil?
Z zapiranjem mestnih središč za motorni promet, nenehnim razvojem in gradnjo kolesarskih stez vidim velik potencial za električna kolesa. Predvsem v urbanem okolju utegnejo nadomestiti avtomobil.
Gašper Boncelj