Mladi so se zares volilno prebudili
Analiza Primerjava deleža mladih kaže na precej večjo udeležbo na referendumu kot na zadnjih volitvah – Kako bo na prihodnjih?
Uradni statistični podatki Državne volilne komisije potrjujejo ocene, da se je referenduma o zakonu o vodah v primerjavi z zadnjimi državnozborskimi volitvami udeležilo več mladih. V starostni skupini od 18 do 30 let se ga je udeležilo več kot 46 odstotkov volilnih upravičencev, k skupni volilni udeležbi pa so mladi volivci prispevali tudi rekordni delež glasov – nekaj več kot 15 odstotkov. A primerjava z državnozborskimi volitvami kaže, da je bil delež mladih na referendumu v skupni volilni udeležbi le za slabe tri odstotne točke višji, kot je bil na volitvah. »Podatki o udeležbi po starostnih skupinah potrjujejo naša pričakovanja in napoved, da smo bili na tem referendumu priča prebujenju mladih,« komentira Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije, in dodaja, da se je državnozborskih volitev leta 2018 udeležilo 40,5 odstotka vseh mladih volilnih upravičencev. Na referendumu je ta delež presegal 46 odstotkov, torej šest odstotnih točk več. Razlika je očitna. Večja aktivacija tega dela volilnega telesa je torej zdaj tudi statistično potrjena.
Udeležba in način, s katerim so pobudniki referenduma privabili na volišča volilne upravičence, je lahko pomembno v pomoč političnim strankam, ki se že začenjajo pripravljati na volitve. »Tisto, kar mene osebno veseli, je to prebujenje mladih in solidna volilna udeležba na referendumu, pri čemer upam, da bo to trajalo daljše obdobje, za prihodnje volitve in morebitne referendume, saj visoka volilna udeležba prispeva k večji legitimnosti izvoljenih organov in legitimnosti odločitev volivcev na referendumu,« dodaja sogovornik.
»Jasno je, da bodo stranke poskušale izkoristiti to delno politično aktivacijo mladih v klasičnih političnih ritualih in procesih. Toda problem ostaja, da je veliko mladih upravičeno razočaranih nad strankami, kajti z izjemo redkih ne prinašajo nič novega, razen ohranjanje obstoječih privilegijev v družbi. Stanovanjska problematika, problem prekarizacije družbe itd. so sistemski problemi ne le Slovenije, temveč globalne kapitalistične ureditve,« pa komentira dr. Marko Hočevar s fakultete za družbene vede. Tako on kot dr. Simona Kukovič, profesorica politologije, poudarjata, da se bodo stranke za politični angažma mlajših tudi na volitvah morale potruditi in poiskati tudi vsebinske poudarke, ki zadevajo mlade. »Glede na izjemno prekaren in nestabilen položaj mladih, ki ga je kriza zaradi korone le poslabšala, ter na vse močnejši antijanševski sentiment v družbi, vsekakor obstaja možnost povečanja volilne udeležbe mladih na naslednjih volitvah,« dodaja Hočevar, ki ob tem tudi opozarja, da ima politična participacija lahko različne oblike. In tudi neudeležba na volitvah je lahko znak političnega protesta, in ne apatije pri mladih. »In velikokrat, ko gre pri mladih za bolj antisistemska gibanja, ne moremo računati na njihovo volilno udeležbo, vsekakor pa predstavlja to obliko politične participacije.«
Ob volilnem prebujenju mladih pri vprašanju ekološke problematike na eni strani pa je statistična analiza pokazala tudi, da starejših volilnih upravičencev, ki se tradicionalno v največjem številu udeležujejo volitev, referendumsko glasovanje o vodi ni v tolikšni meri pritegnilo na volišča. Volivci, stari, 61 let in več, so se namreč na referendum odpravili v manjšem številu kot na volitve. Kot je še povedal Dušan Vučko, se je glasovanja na referendumu udeležilo 47,4 odstotka volilnih upravičencev, volitev po odstopu Mira Cerarja z mesta predsednika vlade pa kar 59,6 odstotka.