Pisma bralcev in odmevi

Nova jedrska elektrarna v Sloveniji Že več let berem, da je domača letna proizvodnja električne energije znatno manjša od porabe in da tako rekoč vsa tekoča in plinska goriva uvažamo, da smo energetsko zelo nezadostni, odvisni od uvoza, ki je manj zanesljiv in lahko veliko dražji od virov na domačih tleh. Kljub temu je veliko pomislekov in nasprotovanj gradnji domačih (elektro) energetskih objektov, kar poleg pomanjkanja inančnih sredstev za investicije zelo povečuje naš zaostanek.

Sem stari elektroenergetik, od leta 1954 elektroenergetiki sledim intenzivno in skoraj neprekinjeno, še današnje dni se poglabljam v vprašanja možnih pokrivanj primanjkljajev električne energije, zato z globokim prepričanjem trdim, da bo le nova jedrska elektrarna NEK 2 to lahko pokrivala maloogljično, čeprav veliko obetajo tudi obnovljivi viri energije, fotonapetostne in vetrne elektrarne, katerih proizvodnje ni možno prilagajati spreminjajočim se potrebam odjemalcev, kot je to možno z »mešanico« obstoječih elektrarn starejših tehnologij. Z mešanico virov se navadno tudi ekonomizira, zato je električna energija dostopna po nekaj nižji ceni. Učinkovita kombinacija za uporabo s fotonapetostnimi in vetrnimi elektrarnami so, na primer, tudi plinske elektrarne na zemeljski plin. Kurjenje premoga na veliko emitira več vrst onesnaženj, najbolj izstopa CO kot toplogredni plin. Premalo se zavedamo, da tudi zemeljski plin v proizvodnji električne energije emitira CO , približno pol toliko kot premog, kar je še vedno veliko preveč, da se nam ne bi bilo treba bati podnebnih sprememb in katastrof. Vprašajmo se, zakaj si je zgledna Nemčija toliko prizadevala za plinovod Severni tok 2 ali zakaj ima nam še bolj zgledna Avstrija več velikih podzemnih hranilnikov za zemeljski plin (Baumgarten pri Dunaju ...).

Če bomo v Sloveniji zgradili fotonapetostne in vetrne elektrarne, kolikor nam dopuščajo narava in inance, obenem pa ovirali in onemogočali gradnjo zaključene verige vodnih elektrarn na Savi, na Muri, bodo sezonski primanjkljaji električne energije še vedno veliki, bolj za sproti pa bo treba zgraditi hranilnike, ki bodo električno energijo kot v neko drugo obliko pretvorjeno energijo prenesli v ure primanjkljajev. Vse primanjkljaje bo zelo drago prenesti iz poletne sezone v zimski čas. Veliko lažje in ceneje je to, če imamo vir, ki pokriva osnovno/pasovno moč, z drugimi viri pa se pokriva manjkajoče in prilagaja spreminjanju ter konicam porabe. Takšen pasovni vir je jedrska elektrarna, ki pa naj ima tudi možnost prilagajanja dela svoje moči potrebam elektroenergetskega sistema. Če se odloči, lahko obratuje tudi kot toplarna.

V Delu 20. julija preberem, da naj bi zamišljena nova NEK 2 imela električno moč 1100 MW +/– 10 odstotkov in letno proizvodnjo 9 TWh/a električne energije, pri čemer je še veliko več toplote, ki je ni možno pretvoriti v električno energijo in bi deloma lahko bila ceneno izrabljena za ogrevanje in hlajenje pri nekaterih ne preveč oddaljenih interesentih. Izbrana velikost moči je primerna. Zdaj v Sloveniji porabljamo okoli 13 TWh/a. Če se bo v prihodnjih letih pokazalo, da bo proizvodnjo iz jedrske energije treba še povečati, dograditi, se bo možno lažje odločiti, ker bodo takrat na razpolago »komercialne« SMR-izvedbe, tj. »majhni modularni reaktorji«, ki so po deiniciji do 300 MW električne moči in se lahko izbere »baterijo« več takšnih (enakih) reaktorjev. SMR bo mogoče postaviti kjerkoli, ne le v Krškem.

Kako se bo inanciralo NEK

2, v Delu ni omenjeno. Če bodo investitorji in s tem (so)lastniki tujci, bo zemljišče za postavitev v vsakem primeru last Slovenije in last Slovenije mora vedno ostati. V pogajanjih s tujimi dobavitelji in investitorji je treba doseči, da se naše zemljišče z vsem pripadajočim vrednoti vsaj kot 30 odstotkov vrednosti zgrajene elektrarne, kar naj se v takšnem deležu odrazi za Slovenijo tudi v nižji domači ceni proizvedene električne energije ter plačuje kasnejše stroške tekočega vzdrževanja. Sproti naj se polni na tleh Slovenije sklad za razgradnjo. Nadzor nad jedrsko varnostjo mora v celoti biti v odločujočih rokah Slovenije!

Pričakovani razvoj elektriikacije cestnega prometa, toplotnih črpalk, nekaterih vej industrije, informatike, avtomatike in drugo zagotavljajo še velik in hiter porast porabe električne energije. Smo pod velikim pritiskom za razogljičenje. Ni dvoma, da se je za NEK 2 treba dokončno odločiti čim prej, čim prej začeti gradnjo in zelo se mudi ter še bolj se bo mudilo z začetkom proizvodnje električne energije iz NEK 2.

Marijan Koželj,

Ljubljana