Solzivec nad utrujenim mestom
Oblak dražečega plina nad mestom, v času pandemije respiratornih bolezni? Vodni top, ki v cisterni ni prevažal le vode, pač pa je bil vodi primešan solzivec? Zbegani otroci se po mestu izogibajo zraku, ki zareže v oči, nos, grlo? Nadrealistični prizor na križišču Rimske ulice in Prešernove ceste: nezavarovano ulično gradbišče, polno granitnih kock. Mimo gradbišča hodi kolona protestnikov. Policisti, ki bi se morali zavedati, da bi vsak mimoidoči lahko pobral kos granita, stojijo za vogalom in gledajo v drugo stran neba. Nikogar, ki bi se sklonil in pobral kocko, nisem videl.
Ljubljana je mesto z bogato tradicijo mirnih protestov. Več kot petdeset let je veljalo, da policija ljudi, ki izražajo svoja stališča, spoštuje. Nekajkrat je morala uporabiti silo; denimo tik pred osamosvojitvijo, ko so v mesto prišli beograjski nogometni huligani. A tudi njih ni namočila v solzivec, čeprav je šlo za formacijo, iz katere so nekaj let pozneje vzniknili vojni zločinci. Maja leta 2010, ko je bilo na južni strani državnega zbora težko najti steklo, ki je ostalo celo, policija na ulico ni postavila vodnega topa.
V dneh, ko zaradi pandemije umre pet ali več ljudi na dan, ljudje protestirajo zaradi ukrepov, ki naj bi ustavili umiranje. Na prvi pogled se zdi ta paradoks znak družbene blaznosti. Hkrati pa so ljudje po letu in pol eksperimentiranja z ukrepi utrujeni. Utrujeni so, ker jih je policija ustavljala v gozdu, če niso nosili zaščitne maske. Utrujeni, ker nismo smeli čez mejo občine bivališča. Utrujeni, ker jih je ugriz v rogljiček sredi mesta stal tretjino povprečne plače. Utrujeni, ker jih je vlada prevarala s potrdilom, da so že tistega dne, ko dobijo edini odmerek ne najbolj učinkovitega in ne do konca varnega cepiva, zaščiteni pred virusom. Paradoks je, da je pogoj PCT najbrž med bolj smiselnimi ukrepi za zamejevanje epidemije. A mu velik del državljanov zaradi prejšnjih omejevalnih eksperimentov ne zaupa.
Za nasilje ni prostora. A nedopustno je tudi, če policija – tudi sama utrujena od nenehnih menjav in politizacije – zaradi grobih taktičnih napak izgubi nadzor nad razmerami, potem pa stanje rešuje tako, da mesto potopi v solzivec. Dovolj je.
Nedopustno je, če policija v času respiratorne pandemije stanje rešuje tako, da mesto potopi v solzivec.