Informacijo je treba dobro premisliti, analizirati in sestaviti v celoto
27. slovenski festival znanosti Letos je potekal pod geslom Zaupajmo znanstvenikom!
Lani je skupina znanstvenikov pod vodstvom Linhua Jianga s pekinške univerze predstavila, da so ujeli najbolj oddaljeno kozmično eksplozijo vseh časov, in sicer izbruh žarkov gama v galaksiji GN-z11. Takšni izbruhi so sicer pogosti, a kratkotrajni, zato jih je težko pravočasno zaznati. Vznemirjenje ob odkritju izbruha v galaksiji, ki je nastala le okoli 420 milijonov let po velikem poku, je bilo veliko. Hkrati pa je zaradi izredno majhne možnosti, da astronomi posnamejo takšen dogodek v tako oddaljeni galaksiji (ta je ena proti deset milijard), odkritje vzbudilo precej nejevere. Rezultate opazovanj so vzeli pod drobnogled še drugi astronomi, in kot so zapisali na spletni strani revije Science, bi lahko bila razlaga dogodka precej banalna. Izbruh oziroma zaznani curek svetlobe bi lahko bil le odblesk odslužene ruske rakete, ki se je v ravno pravem, oziroma bolje rečeno, v ravno napačnem trenutku postavila pred oko observatorija Keck na Havajih. Astronom Michał Michałowski s poljske univerze Adama Mickiewicza je ugotovil, da se je z raziskovalno ekipo poigral del rakete proton, ki so jo izstrelili leta 2015, so zapisali v reviji Nature Astronomy. Jiang se z ugotovitvami ne strinja.
S poklonom trem velikim slovenskim znanstvenikom, kemiku Dušanu Hadžiju, strojniku in elektrotehniku Alešu Strojniku ter zdravniku in iziologu Santoriu Santoriu je dr. Edvard Kobal, predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije, odprl 27. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo, ki je pretekli teden potekal v virtualni obliki z geslom Zaupajmo znanstvenikom!. Na tridnevnem festivalu se je zvrstilo 36 spletnih predstavitev, pri katerih je sodelovalo več kot 70 izvajalcev iz Avstrije, Velike Britanije, Danske, ZDA, Mehike in Slovenije.
Slovenska znanstvena fundacija je z geslom letošnjega festivala, katerega častni pokrovitelj je bil prof. dr. Peter Raspor, predsednik znanstvenega sveta SZF, želela opozoriti širšo javnost, v kateri se vse prepogosto pojavljajo dvomi o nevarnosti okužbe z virusom sars-cov-2, da bi morali spremeniti odnos do znanosti, s tem pa tudi do znanstvenikov, ter usmeriti pozornost k virom kakovostnih informacij. »Sodobne tehnologije rudarjenja informacij komunikacijske tokove vse bolj pospešujejo. Kot kaže, pa to ni vedno dobro,« je v uvodnem nagovoru poudaril dr. Raspor in nadaljeval: »Praviloma je treba informacijo dobro premisliti, analizirati in sestaviti vse nianse v celovit pomen. Tega elementa pa žal v sodobni družbi primanjkuje. V zadnjem času doživljamo epizodo poplave informacij, in kot vse kaže, se to samo še stopnjuje. Geslo letošnjega festivala smo izbrali po tehtnem premisleku in analizi dogajanja, ko neuki 'vseznalci' ustvarjajo mnenja o vsem in za vsakogar. Zato je pomembno, da zaupamo znanstvenikom, saj jih poklicna etika in moralna načela zavezujejo k poštenosti, predanosti in delavnosti.«
Slovensko-škotsko sodelovanje
Na otvoritveni slovesnosti so z nagovoroma dr. Edvarda Kobala in dr. Howieja Firtha, direktorja mednarodnega znanstvenega festivala Orkney, zaznamovali 25. obletnico slovensko-škotskega sodelovanja pri popularizaciji znanosti. »Slovenski in škotski festival znanosti si že četrt stoletja izmenjujeta odlične popularizatorje znanosti ter skupaj pripravljata posamezne dogodke, ki spodbujajo ljudi, še posebej mlade, k poglobljenemu spoznavanju znanstvenih dognanj in odkritij, ter tako postopoma vplivata na boljše razumevanje razvojne vloge znanosti in s tem na dvig znanstvene pismenosti na Škotskem in v Sloveniji. Na obeh festivalih predstavljamo predvsem vsebine in osebnosti, ki povezujejo oba naroda skozi zgodovino, ter aktualne raziskovalne probleme in globalne izzive prostora in časa,« je dejal Kobal. Ob obletnici pripravljajo tudi izid slovensko-angleške knjige Slovenija in Škotska, povezani v komuniciranju znanosti, v kateri bodo zbrana Firthova in Kobalova predavanja, ki sta jih izvajala izmenjaje v obeh državah med letoma 2009 in 2019.
Na letošnjem slovenskem festivalu znanosti so pripravili tudi skupno razpravo o vesoljski znanosti in tehnologiji, posvečeno vizionarju o potovanju in bivanju v vesolju, Hermanu Potočniku Noordungu, v kateri so sodelovali po
Strojnik znavalci s kraljevega observatorija v Edinburgu in organizatorji svetovnega tedna vesolja. Dogodek, katerega pokrovitelj je bilo društvo slovensko-škotskega prijateljstva, je povezoval dr. Matjaž Vidmar, predavatelj menedžmenta inženirstva na edinburški univerzi.
Drzni znanilci velikih sprememb v znanosti
Vsi trije znanstveniki, katerih obletnice rojstva so počastili na festivalu, so bili po Kobalovih besedah drzni znanilci sprememb v znanosti, akademik prof. dr. Dušan Hadži (1921–2019) s proučevanjem zgradbe snovi, prof. dr. Aleš Strojnik (1921–1995) s konstrukcijo elektronskih mikroskopov in letal, zdravnik Santorio Santorio (1561–1636) pa s pionirskim delovanjem v eksperimentalni medicini.
Dušan Hadži, ki ga je dr. Kobal kot stanovski kolega tudi osebno dobro poznal, je v starosti 32 let pridobil naslov doktorja kemijskih znanosti pod mentorstvom prof. dr. Maksa Samca, začetnika sodobnega kemijskega izobraževanja in raziskovanja na Slovenskem. V tem času je začel predavati na takratni prirodoslovno-matema
SZF tični fakulteti ljubljanske univerze ter organizirati raziskovanje v strukturni kemiji. Med strokovnim izpopolnjevanjem v Cambridgeu se je Hadži dodobra seznanil z infrardečo spektroskopijo in prav v tej metodi sta s prof. Samcem videla možnost uspešne razrešitve kemijske zgradbe premogov. Prvi tovrsten instrument sta pridobila iz Združenega kraljestva. Veliko zanimanje za vodikovo vez je Hadžija privedlo med njene vrhunske poznavalce, in drzen kot je bil, je pri 36 letih pripravil v Ljubljani odmevno znanstveno srečanje, na katerem so sodelovali znanstveniki tako z zahoda kot z vzhoda. Med njimi je bil tudi Nobelov nagrajenec za kemijo, Američan Linus Carl Pauling. Srečanje je bilo uspešno, enota Kemijskega inštituta, kjer je deloval dr. Hadži, pa je postala eden od svetovnih centrov za infrardečo in ramansko spektroskopijo.
Kristalografinja Rosalind Franklin v Sloveniji
Prijateljstvo med Dušanom Hadžijem in slovito kristalograinjo Rosalind Franklin (1920–1958) sta v predavanju osvetlila dr. Marko Dolinar in dr. Gregor Gunčar z
Vir reprodukcija iz knjige Viljem Brumec: Kratka zgodovina medicine ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. »Kristalograija je pomembna biokemijska analizna metoda, ki predvsem omogoča natančen vpogled v zgradbo proteinov. Zgodovinsko najbolj znan primer uporabe te metode v biokemiji je gotovo razjasnitev zgradbe DNK, pri kateri je ključni poskus prispevala britanska kemičarka Rosalind Franklin,« sta poudarila predavatelja ter dodala, da je prijateljevala s Hadžijem prav v obdobju svojih najpomembnejših odkritij. Spoznala sta se leta 1951, ko je bil Hadži na strokovnem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji, naslednje leto pa ga je Rosalind Franklin že prvič obiskala v Ljubljani, kjer je imela predavanje o strukturi premoga. S Hadžijem sta imela namreč več skupnih zanimanj, poleg znanosti so bile to zagotovo tudi planine. Uklonska slika rentgenskih žarkov, na temelju katere sta prof. dr. Peter Raspor
Francis Crick in James Watson pravilno napovedala zgradbo DNK, je nastala v prvih dneh maja 1952, tik preden je Rosalind Franklin prvič obiskala Slovenijo. V nadaljevanju sta predavatelja ob zgodovinskih zanimivostih razložila princip določanja kristalne strukture makromolekul, omenila pa sta tudi novejše komplementarne metode.
Življenje in delo svojega očeta prof. dr. Aleša Strojnika, iznajditelja rasterskega presevnega elektronskega mikroskopa, je slikovito predstavila astroizičarka prof. dr. Marija Strojnik z optičnega raziskovalnega centra v Leonu v Mehiki. Že kot šolarka je Marija ure in ure pomagala očetu v laboratoriju in se sama izobraževala z branjem strokovne literature s področja izike in še zlasti optike. Zato ne preseneča, da se je odločila za študij izike, začela ga je na ljubljanski univerzi, končala pa v ZDA, na arizonski državni univerzi, kamor je odšla z očetom. Tam je leta 1979 tudi doktorirala, in sicer kot prva ženska iz optičnih znanosti.
Aleš Strojnik je po diplomi najprej deloval na izikalnem inštitutu ljubljanske medicinske fakultete, kjer je proučeval elektrobiološke ojačevalnike, nato pa se je na fakulteti za elektrotehniko usmeril v elektronsko optiko. Pri 31 letih se je v Cambridgeu specializiral za elektronsko mikroskopijo in leta 1955 izdelal prvi slovenski elektronski mikroskop. Sledila sta razvoj in izboljšanje zmogljivosti elektronskega oscilografa. Leta 1970 je postal redni profesor za elektronsko optiko in pospeševalnike na državni univerzi v Arizoni. Konstruiral je tudi letala, saj je bil odličen poznavalec aerodinamike. Leta 1985 je tako nastalo motorizirano letalo S-2, ki je med nekomercialnimi poskusi doseglo najboljše rezultate na svetu. Prav tako se je uveljavil kot pisec poljudnoznanstvenih del, še posebej odmevna je bila njegova knjiga Človek je dobil krila.
Na tridnevnem festivalu je sodelovalo več kot 70 izvajalcev iz Avstrije, Velike Britanije, Danske, ZDA, Mehike in Slovenije.
• Festival je bil posvečen Dušanu Hadžiju, Alešu Strojniku in Santoriu Santoriu.
• V treh dneh se je zvrstilo 36 spletnih predstavitev.
• Slovenski in škotski festival si že četrt stoletja izmenjujeta odlične popularizatorje znanosti.
Geslo letošnjega festivala smo izbrali po tehtnem premisleku in analizi dogajanja, ko neuki 'vseznalci' ustvarjajo mnenja o vsem in za vsakogar. Zato je pomembno, da zaupamo znanstvenikom.
Santorio Santorio, začetnik eksperimentalne medicine
O Santoriu Santoriu, utemeljitelju modernega raziskovanja metabolizma, ki se je pred 460 leti rodil v Kopru in je v Padovi študiral ilozoijo in medicino, je spregovoril dr. Kobal. Po zaključku študija je 21-letni Santorio najprej delal kot zdravnik v severni Italiji, v hrvaškem primorju ter pri poljskem kralju Sigismundu III. Nato je prišel ponovno v Italijo, kjer se je v Benetkah srečeval z znanstveniki, med njimi z Galilejem. Po nekaterih strokovnih virih je bil Galilejev prijatelj in celo njegov osebni zdravnik. O svojih eksperimentih v medicini in iziologiji je napisal več znanstvenih razprav. Z delom De Statica medicina, ki je izšlo leta 1614, je vplival na več generacij zdravnikov, saj je bilo kar petdesetkrat ponatisnjeno in prevedeno v štiri jezike. Izumil je več medicinskih naprav, med drugimi prvi medicinski termometer. Santorio upravičeno velja za začetnika eksperimentalne medicine in tudi za ustanovitelja iatroizične šole.