Dobro vem, koliko takšne stvari pomenijo otrokom
Državni prvak Anže Lanišek o letošnjem poletju, željah za zimo, darilu za klubske kolege, ogledu dirke formule 1
Anže Lanišek ohranja vrhunsko formo, s katero je navduševal že v prejšnji zimi. V nedavno končani veliki nagradi Mednarodne smučarske zveze (FIS) je 25-letni Domžalčan kot najboljši slovenski skakalec v skupni razvrstitvi zasedel zelo dobro peto mesto, vrhunsko pripravljenost pa je potrdil z osvojitvijo naslova (poletnega) državnega prvaka. Po tekmi je Lanišek za Delo spregovoril o letošnjem poletju, veliki nagradi, željah za zimo, darilu za mlajše klubske kolege pri SSK Mengeš, navdušenju ob ogledu dirke formule 1 v Spielbergu.
Kaj vam pomeni ta naslov državnega prvaka, prvi poletni po letu 2014, ko ste bili najboljši na Bloudkovi velikanki v Planici?
Če sem iskren, ga po svojih tokratnih skokih nisem pričakoval. Cene Prevc, ki je vodil po prvi seriji, je bil po metrih daljši od mene, tako da bi kaj lahko tudi on postal državni prvak. Odločale so malenkosti, ki so na koncu jeziček na tehtnici prevesile na mojo stran. Da sem državni prvak, si štejem v veliko čast, to je lahko navsezadnje le en v državi. Na takšen način vračaš nazaj nekaj svojemu klubu, ki je vlagal vate v otroštvu in mladosti. Zato se mi zdi pomembno udeleževati domačih tekmovanj, zlasti državnih prvenstev.
Kako ste zadovoljni s svojim skakanjem?
Ne morem biti zadovoljen ne s prvim (102,5 m) niti z drugim (106,5 m – največja daljava tekme), saj sta daleč od tistega, kar sem v tem trenutku sposoben. Rezultatsko se je sicer izšlo po mojih željah, kar zadeva tehnično izvedbo, pa bi imel pri tokratnih skokih marsikaj za popraviti.
Koliko zlatih kolajn z državnih prvenstev ste že osvojili skupaj? V članski konkurenci štiri, po dva poletna in zimska.
Kaj pa v mlajših starostnih skupinah?
Uf, te evidence pa ne vodim več.
Čeprav ste v veliki nagradi FIS izpustili tri tekme, ste v končni razvrstitvi pristali na visokem petem mestu.
Nikakor nisem želel ponoviti napake izpred štirih let, ko sem bil v igri za skupno zmago v veliki nagradi, v kateri sem na koncu osvojil drugo mesto. Takrat sem vse podredil dobrim predstavam v poletju, tudi težo sem ves čas vzdrževal precej nizko, kar se je nekje moralo poznati. Na žalost se je to pozimi, ko se sploh nisem več našel. To imam še vedno pred očmi. Zdaj moj poudarek ni več na poletju, ampak poskušam svoje nastope stopnjevati do zime, kar mi je letos – tako vsaj mislim – dobro uspevalo. Temelje sem postavil, zdaj moram le mirno graditi naprej in paziti, da ne bom prehiteval dogodkov.
Kljub štirim uvrstitvam med najboljšo deseterico, od tega eno na zmagovalni oder, ste izjavili, da je bila letošnja poletna različica svetovnega pokala za vas brez presežka.
Vsak, ki se enkrat usede na štartno klop, si želi tudi zmagati, pa naj gre za celinski ali svetovni pokal, za svetovno prvenstvo ali olimpijske igre. Vedno si želiš biti prvi, tako tudi sam stremim k temu, da bi bil enkrat najboljši na svetu.
Še zdaj se, kot da bi bilo včeraj, spominjam, kako smo v mengeškem klubu prejeli zlate tekmovalne drese, ko je Rok Benkovič postal svetovni prvak.
Menim, da ima Verstappen letos zares odlično priložnost osvojiti lovoriko v formuli 1, a tudi Hamiltona nikakor ne gre odpisati.
Kako je zdaj z vašim hrbtom, ki vam je povzročal precej bolečin v prejšnji zimi?
V zadnjem obdobju na srečo nisem imel večjih težav oziroma takšnih, ki bi bile vredne omembe. Za zdaj je tako, kot mora biti.
Mar drži, da ste mlajšim klubskim kolegom pri SSK Mengeš kupili tekmovalne drese?
Za to sem se odločil iz preprostega razloga: dobro vem, koliko takšne stvari pomenijo otrokom. Še zdaj se namreč, kot da bi bilo včeraj, spominjam, kako smo v mengeškem klubu prejeli zlate tekmovalne drese, ko je Rok Benkovič postal svetovni prvak. In kako smo si jih prvič oblekli in se fotograirali z njimi. Tega zlepa ne bom pozabil. Vem, da vsega, kar mi je bilo dano, ne bom mogel vrniti, s temi dresi sem želel dati nazaj vsaj nekaj tistega, kar sem dobil.
Zelo. To je bila super izkušnja, ki jo bom prihodnje leto zagotovo ponovil, pri čemer si bom privoščil ves konec tedna in ne le en dan.
Kaj je na vas naredilo največji vtis?
Vse skupaj, tudi navijaško vzdušje, ki je bilo res noro. Na tribunah so zaradi Maxa Verstappna prevladovali Nizozemci, ki jih je bilo kakšnih 85 odstotkov, potem je bilo 10 odstotkov Avstrijcev, videl pa sem tudi nekaj Slovencev. Opažam, da se pri nas spet povečuje zanimanje za formulo 1, sam pa jo navdušeno spremljam še iz časov Michaela Schumacherja, Mike Häkkinena, Juana-Pabla Montoye ... Malo mi je škoda le, da dirkalniki zdaj niso več tako glasni, kot so bili s šest-, osemin desetvaljnimi motorji.
Komu letos pripisujete več možnosti za končno zmagoslavje v izenačenem dvoboju za naslov svetovnega prvaka med Lewisom Hamiltonom in Maxom Verstappnom?
Všeč mi je, da je sezona tako razburljiva. Na nekaterih dirkališčih je v prednosti Mercedes, na drugih, kot je bilo v Spielbergu, pa Red Bull. Menim, da ima Verstappen letos zares odlično priložnost osvojiti lovoriko, vendar tudi Hamiltona nikakor ne gre odpisati. Oba si zaslužita čestitke za prikazane vrhunske predstave, toda sam ostajam velik privrženec Ferrarija. PressReader.com +1 604 278 4604