Obtožbe (in tudi nekaj rešitev) podatkovne znanstvenice
Politična enotnost je redek pojav – ne le v Sloveniji, tudi po svetu. V ameriškem kongresu se že dlje časa vrstijo pozivi k večjemu nadzoru nad družbenimi omrežji, tokrat pa se tako demokrati kot tudi republikanci strinjajo, da bo treba čim prej ukrepati. Nekdanja podatkovna znanstvenica pri Facebooku Frances Haugen je namreč razkrila, da vodstva podjetja ni zanimalo, da se platforma zlorablja za širjenje dezinformacij in da njena vsebina škoduje otrokom. V ameriškem senatu je zatrdila, da s tem razkritjem Facebooka noče uničiti, temveč ga izboljšati. V podjetju se je zaposlila leta 2019, in sicer v enoti za družbeno integriteto. Ob odhodu je s seboj vzela več deset tisoč dokumentov. Predala jih je časopisu Wall Street Journal in podala anonimno prijavo komisiji za vrednostne papirje in borzo. Facebook je obtožila, da povečuje sovraštvo in politične nemire, da prek instagrama negativno vpliva na duševno zdravje najstnic, povzroča težave s samopodobo, vodi v depresijo in samomorilske misli, zdravstvene težave in podobno. »Vsega tega se je vodstvo zavedalo, vendar ni ukrepalo, saj Facebook potrebnih sprememb sam ne bo nikoli uvedel, če bodo omejile njegovo rast,« se glasi njeno sporočilo.
Haugnova je predlagala tudi nekaj rešitev. Po njenem mnenju bi morali objave organizirati po kronološkem vrstnem redu in ne dopustiti algoritmom, da predvidevajo, kaj želijo ljudje videti. Poleg tega naj bi uvedli dodaten pritisk na gumb pred objavo, da uporabnik razmisli, ali to res želi, kar bi zmanjšalo količino dezinformacij in sovražnega govora. Predlagala je tudi, da se starost uporabnikov instagrama poviša s sedanjih 13 na 16 ali 18 let. Začelo se je ugibati, ali bi lahko zaslišanje 37-letnice privedlo do sprememb, podobno kot se je to pred leti zgodilo s tobačno industrijo, ki je morala sprejeti zvezne regulacije, poročajo ameriški mediji. Potem ko je Haugnova objavila obtožbe, se je v ponedeljek po svetu zgodil izpad storitev facebookovih aplikacij, vzroki za to pa še niso povsem pojasnjeni.
Na očitke živžgačke se je odzval tudi prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg. Zavrnil jih je, rekoč, da je »argument, da zaradi dobička namenoma promoviramo vsebino, ki jezi ljudi, globoko nelogičen«. Dejal je še, da ne pozna nobenega tehnološkega podjetja, ki bi se odločilo razvijati produkte, ki v ljudeh vzbujajo jezo ali depresijo. »Vse moralne, poslovne in proizvodne spodbude gredo v nasprotno smer.« Svoje trditve je podkrepil s primeri, kot je sprememba, s katero je Facebook pred leti začel uporabnikom prikazovati več prispevkov njihovih prijateljev in družinskih članov namesto tako imenovanih viralnih videov.