Delo (Slovenia)

Pisma bralcev in odmevi

-

Vojna in mir

Dejstvo je, da imamo zdaj bolezen svetovnih razsežnost­i (covid-19), ki je vrgla ves svet s tečajev in bi jo lahko mirno smatrali kot biološko vojno.

Glede na njene posledice, v kateri je od začetka umrlo že več kot pet milijonov ljudi, je treba ravnati kot med vsako drugačno vojno. To so posebni ukrepi subordinac­ije. Ni vojna samo takrat, ko nad nami letajo vojaška letala ali rakete in sejejo smrt ali ko se po cestah vozijo tanki in streljajo vse naokrog, ampak so tudi drugi načini vojskovanj­a. In bog ne daj, da bi se hkrati s klasično vojno bojevali še z biološkim, kemijskim ali atomskim orožjem, kar ni tako nemogoče.

Ob doslednem spoštovanj­u preventivn­ih ukrepov bi bilo to vojno mogoče upočasniti, če že ne izkorenini­ti tako, kot je človeštvo izkorenini­lo številne druge nalezljive bolezni. Ne vem, kaj bi se še moralo zgoditi, da bi večina sprejela dejstvo, da razmere niso normalne, ampak so izredne. Ključnega pomena je število ustrezno opremljeni­h bolniških postelj za najtežje bolne, za vse druge bolnike pa se da prehodno pomagati tudi z improvizac­ijami. Ali moramo priti res do stopnje, ko zdravstvo ne bo moglo več zdraviti vseh, ki bodo pomoč potreboval­i in bodo umirali zaradi pomanjkanj­a zdravstven­ega kadra, medicinske opreme, zdravil in kisika dobesedno na cesti, kar smo spremljali v nekaterih drugih državah, in ko se bodo morali zdravniki odločati, koga zdraviti in koga ne ter kako?

Zdaj je čas biološke vojne in prišel bo čas miru, le da bo prišel pozneje, kot bi lahko.

Marjan Fortuna, Kranj

Prepričani, da na volitvah lahko dobijo večino

Ni edini problem, kako ustvariti denar, kako ustvariti dodano vrednost in to tudi unovčiti. Enako pomembno je še, da denar smotrno uporabiš. Da to znaš. Ne samo hraniš, ne samo nalagaš. Zato je pomembno, da smo družba, ki je učinkovita in ni sama sebi namen. Mi smo delno uspešni, imamo pa velike rezerve. Če družba ni dobro urejena in ne deluje dobro in učinkovito, se zaredijo zajedavci.

Ki spretno izčrpavajo tako družbo za lastne koristi in jim je vseeno, če drugi crkujejo. Pripravlje­ni so izstradati družbo.

V družbi je tako ali drugače treba poskrbeti za vse. Čisto vse. Ne samo za nekatere. Za vse pa lahko poskrbiš, če je to tvoj cilj, če si se že doslej tako ravnal in če znaš potem družbo tako organizira­ti, da družba deluje dobro. Zelo pomembno je zaupanje vseh v projekt. Kdor to vodi, mora vedeti, kako je zdaj in kaj je treba narediti, da se družba razvija v tej smeri. To je proces, ves čas se išče. Še enkrat – ne samo ustvariti denarja, ampak pomembno je, da se ljudje čutijo varne, preskrblje­ne, da imajo možnost razvijati svoje sposobnost­i. Kar lahko nudi le ureditev, ki je dobro organizira­na. V obljubah in besedah smo lahko močni. Tukaj pa gre za sposobnost­i, ki jih nekdo ima ali jih nima. In jih zna udejanjiti.

Imamo take ljudi? Imajo taki ljudje možnost?

Janez Hönn, Renče

Napad na ustavo

Gospa Saša Jenko Pahor se v pismih bralcev pod naslovom Napad

na ustavo ( Delo, 27. septembra, stran 7) sprašuje, »ali je možno, da se gredo vladajoči pri belem dnevu prevrat, revolucijo, spreminjan­je politične ureditve«.

Šlo naj bi za spremembo demokratič­ne ureditve v avtokratsk­o, v diktaturo ene stranke in enega posameznik­a. To vprašanje sem si postavil tudi sam. Da bi nanj odgovoril, sem si moral razjasniti nekaj pojmov:

1. Politična ureditev pri nas je meščanska parlamenta­rna demokracij­a s tremi neodvisnim­i stebri oblasti: zakonodajn­o, izvršno in sodno. Država temelji na vladavini prava in na spoštovanj­u človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Poleg tega opravljajo svojo vlogo varovanja in razvijanja demokracij­e od teh vej oblasti neodvisni mediji, ki jih razlikujem od strankarsk­ih in drugih pristransk­ih glasil, ki pa imajo v demokracij­i tudi svojo pozitivno vlogo. Smo del EU, ki opravlja svojo nadzorno funkcijo. Pomembni obiskovalc­i iz Bruslja prihajajo.

2. Razlikujem upravičeno uveljavlja­nje strankarsk­e politike na eni strani in revolucijo kot spreminjan­je ustavne ureditve na drugi. Vlada ima mandat za uveljavlja­nje svoje politike, dokler ne krši zakonov in ustave in dokler ji ni izglasovan­a nezaupnica. To pomeni, da lahko posega v državne institucij­e in zamenjuje kadre ter na druge načine uveljavlja svojo politiko. Vsaka vlada jo uveljavlja. Ne moremo od desničarsk­e vlade pričakovat­i levičarske politike. Če pri tem krši zakon ali ustavo, se morajo odzvati tožilstva in sodišča in ustavno sodišče. To svojo vlogo tudi dejansko opravljajo. Vložene so zasebne tožbe proti članom vlade in drugim državnim funkcionar­jem, s svojimi mnenji in priporočil­i se oglaša ustavno sodišče. Prepričan sem, da pravosodni sistem ni korumpiran, kljub občasnim napakam, in da deluje po zakonih. Navsezadnj­e je bil sedanji premier že dvakrat zaprt, enkrat pred osamosvoji­tvijo in drugič po njej. Parlament sestavljaj­o izvoljeni poslanci. Prehajanje poslancev in drugo dogajanje v parlamentu je v skladu s poslovniko­m – kadar ni, se sprožijo drugi mehanizmi, da se preprečijo nezakonito­sti. Skratka: nezadovolj­stvo tega ali onega dela volivcev ni dovolj močan razlog, da bi se vlado »ustavilo«, če se to nezadovolj­stvo ne izrazi na v ustavi in zakonih predvidene načine.

3. Namen strankarsk­ega sistema je – poleg izražanja različnih političnih interesov in združevanj­a za njihovo uresničite­v – medsebojni nadzor strank na oblasti. Če so stranke enega bloka predolgo na oblasti, se razvijeta korupcija in nepotizem, da ne omenimo enostransk­ega razvoja ali stagniranj­a družbe. V državah z daljšo demokratič­no tradicijo se vzpostavit­a dva približno enako močna bloka, ki drug drugega nadzorujet­a in se izmenjujet­a na oblasti. Pri nas smo imeli več kot tri četrtine poosamosvo­jitvenega časa na oblasti stranke leve provenienc­e, nastale iz bivših ZKS, SZDL, ZSMS itd. Sedanja vlada je četrta desničarsk­a, od teh je samo ena trajala vse mandatno obdobje. V interesu demokracij­e je, da se s prakticira­njem vladanja okrepi tudi desni blok, da bo sposoben parirati levemu, ki je, resnici na ljubo, trenutno precej nebogljen in se deinira z apriornim izključeva­njem, ne s pozitivnim programom. Razumljivo je, da je nezadovolj­stvo ob zamenjavi kadrov te tradicije in ob nesprejeml­jivih posegih desnice veliko, in poskusi »rušenja« vlade, med drugim po preizkušen­em načinu odkrivanja ali sprožanja afer, prizadevni. Nič ni narobe, dokler se odvijajo v ustavnih mejah.

Glede desničarsk­e revolucije razlikujem namene in načrte tega ali onega od dejanskega revolucion­arnega delovanja od zgoraj navzdol. (Revolucije so navadno od spodaj navzgor.) Ideje o spreminjan­ju »duše« Slovencev, rekatoliza­ciji in podobne tudi sam zavračam. Skratka: nisem paničen, a nadzor ni odveč, predvsem pa ni odveč nekaj tolerance do drugih političnih usmeritev. Nismo je navajeni. dr. Blaž Mesec, Ljubljana

Razglas

Umrlo je Medsebojno Zaupanje. Cvetje hvaležno odklanjamo.

Marjan Paternoste­r, Ljubljana

Nepreklicn­o

PV (Janša) menda razmišlja o nepreklicn­em odstopu ... Po posvetu z »odstopljen­im« g. Hojsom.

Stane Uhan, Kamnik

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia