Pisma bralcev in odmevi
Vojna in mir
Dejstvo je, da imamo zdaj bolezen svetovnih razsežnosti (covid-19), ki je vrgla ves svet s tečajev in bi jo lahko mirno smatrali kot biološko vojno.
Glede na njene posledice, v kateri je od začetka umrlo že več kot pet milijonov ljudi, je treba ravnati kot med vsako drugačno vojno. To so posebni ukrepi subordinacije. Ni vojna samo takrat, ko nad nami letajo vojaška letala ali rakete in sejejo smrt ali ko se po cestah vozijo tanki in streljajo vse naokrog, ampak so tudi drugi načini vojskovanja. In bog ne daj, da bi se hkrati s klasično vojno bojevali še z biološkim, kemijskim ali atomskim orožjem, kar ni tako nemogoče.
Ob doslednem spoštovanju preventivnih ukrepov bi bilo to vojno mogoče upočasniti, če že ne izkoreniniti tako, kot je človeštvo izkoreninilo številne druge nalezljive bolezni. Ne vem, kaj bi se še moralo zgoditi, da bi večina sprejela dejstvo, da razmere niso normalne, ampak so izredne. Ključnega pomena je število ustrezno opremljenih bolniških postelj za najtežje bolne, za vse druge bolnike pa se da prehodno pomagati tudi z improvizacijami. Ali moramo priti res do stopnje, ko zdravstvo ne bo moglo več zdraviti vseh, ki bodo pomoč potrebovali in bodo umirali zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra, medicinske opreme, zdravil in kisika dobesedno na cesti, kar smo spremljali v nekaterih drugih državah, in ko se bodo morali zdravniki odločati, koga zdraviti in koga ne ter kako?
Zdaj je čas biološke vojne in prišel bo čas miru, le da bo prišel pozneje, kot bi lahko.
Marjan Fortuna, Kranj
Prepričani, da na volitvah lahko dobijo večino
Ni edini problem, kako ustvariti denar, kako ustvariti dodano vrednost in to tudi unovčiti. Enako pomembno je še, da denar smotrno uporabiš. Da to znaš. Ne samo hraniš, ne samo nalagaš. Zato je pomembno, da smo družba, ki je učinkovita in ni sama sebi namen. Mi smo delno uspešni, imamo pa velike rezerve. Če družba ni dobro urejena in ne deluje dobro in učinkovito, se zaredijo zajedavci.
Ki spretno izčrpavajo tako družbo za lastne koristi in jim je vseeno, če drugi crkujejo. Pripravljeni so izstradati družbo.
V družbi je tako ali drugače treba poskrbeti za vse. Čisto vse. Ne samo za nekatere. Za vse pa lahko poskrbiš, če je to tvoj cilj, če si se že doslej tako ravnal in če znaš potem družbo tako organizirati, da družba deluje dobro. Zelo pomembno je zaupanje vseh v projekt. Kdor to vodi, mora vedeti, kako je zdaj in kaj je treba narediti, da se družba razvija v tej smeri. To je proces, ves čas se išče. Še enkrat – ne samo ustvariti denarja, ampak pomembno je, da se ljudje čutijo varne, preskrbljene, da imajo možnost razvijati svoje sposobnosti. Kar lahko nudi le ureditev, ki je dobro organizirana. V obljubah in besedah smo lahko močni. Tukaj pa gre za sposobnosti, ki jih nekdo ima ali jih nima. In jih zna udejanjiti.
Imamo take ljudi? Imajo taki ljudje možnost?
Janez Hönn, Renče
Napad na ustavo
Gospa Saša Jenko Pahor se v pismih bralcev pod naslovom Napad
na ustavo ( Delo, 27. septembra, stran 7) sprašuje, »ali je možno, da se gredo vladajoči pri belem dnevu prevrat, revolucijo, spreminjanje politične ureditve«.
Šlo naj bi za spremembo demokratične ureditve v avtokratsko, v diktaturo ene stranke in enega posameznika. To vprašanje sem si postavil tudi sam. Da bi nanj odgovoril, sem si moral razjasniti nekaj pojmov:
1. Politična ureditev pri nas je meščanska parlamentarna demokracija s tremi neodvisnimi stebri oblasti: zakonodajno, izvršno in sodno. Država temelji na vladavini prava in na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Poleg tega opravljajo svojo vlogo varovanja in razvijanja demokracije od teh vej oblasti neodvisni mediji, ki jih razlikujem od strankarskih in drugih pristranskih glasil, ki pa imajo v demokraciji tudi svojo pozitivno vlogo. Smo del EU, ki opravlja svojo nadzorno funkcijo. Pomembni obiskovalci iz Bruslja prihajajo.
2. Razlikujem upravičeno uveljavljanje strankarske politike na eni strani in revolucijo kot spreminjanje ustavne ureditve na drugi. Vlada ima mandat za uveljavljanje svoje politike, dokler ne krši zakonov in ustave in dokler ji ni izglasovana nezaupnica. To pomeni, da lahko posega v državne institucije in zamenjuje kadre ter na druge načine uveljavlja svojo politiko. Vsaka vlada jo uveljavlja. Ne moremo od desničarske vlade pričakovati levičarske politike. Če pri tem krši zakon ali ustavo, se morajo odzvati tožilstva in sodišča in ustavno sodišče. To svojo vlogo tudi dejansko opravljajo. Vložene so zasebne tožbe proti članom vlade in drugim državnim funkcionarjem, s svojimi mnenji in priporočili se oglaša ustavno sodišče. Prepričan sem, da pravosodni sistem ni korumpiran, kljub občasnim napakam, in da deluje po zakonih. Navsezadnje je bil sedanji premier že dvakrat zaprt, enkrat pred osamosvojitvijo in drugič po njej. Parlament sestavljajo izvoljeni poslanci. Prehajanje poslancev in drugo dogajanje v parlamentu je v skladu s poslovnikom – kadar ni, se sprožijo drugi mehanizmi, da se preprečijo nezakonitosti. Skratka: nezadovoljstvo tega ali onega dela volivcev ni dovolj močan razlog, da bi se vlado »ustavilo«, če se to nezadovoljstvo ne izrazi na v ustavi in zakonih predvidene načine.
3. Namen strankarskega sistema je – poleg izražanja različnih političnih interesov in združevanja za njihovo uresničitev – medsebojni nadzor strank na oblasti. Če so stranke enega bloka predolgo na oblasti, se razvijeta korupcija in nepotizem, da ne omenimo enostranskega razvoja ali stagniranja družbe. V državah z daljšo demokratično tradicijo se vzpostavita dva približno enako močna bloka, ki drug drugega nadzorujeta in se izmenjujeta na oblasti. Pri nas smo imeli več kot tri četrtine poosamosvojitvenega časa na oblasti stranke leve provenience, nastale iz bivših ZKS, SZDL, ZSMS itd. Sedanja vlada je četrta desničarska, od teh je samo ena trajala vse mandatno obdobje. V interesu demokracije je, da se s prakticiranjem vladanja okrepi tudi desni blok, da bo sposoben parirati levemu, ki je, resnici na ljubo, trenutno precej nebogljen in se deinira z apriornim izključevanjem, ne s pozitivnim programom. Razumljivo je, da je nezadovoljstvo ob zamenjavi kadrov te tradicije in ob nesprejemljivih posegih desnice veliko, in poskusi »rušenja« vlade, med drugim po preizkušenem načinu odkrivanja ali sprožanja afer, prizadevni. Nič ni narobe, dokler se odvijajo v ustavnih mejah.
Glede desničarske revolucije razlikujem namene in načrte tega ali onega od dejanskega revolucionarnega delovanja od zgoraj navzdol. (Revolucije so navadno od spodaj navzgor.) Ideje o spreminjanju »duše« Slovencev, rekatolizaciji in podobne tudi sam zavračam. Skratka: nisem paničen, a nadzor ni odveč, predvsem pa ni odveč nekaj tolerance do drugih političnih usmeritev. Nismo je navajeni. dr. Blaž Mesec, Ljubljana
Razglas
Umrlo je Medsebojno Zaupanje. Cvetje hvaležno odklanjamo.
Marjan Paternoster, Ljubljana
Nepreklicno
PV (Janša) menda razmišlja o nepreklicnem odstopu ... Po posvetu z »odstopljenim« g. Hojsom.
Stane Uhan, Kamnik