Kriza zaupanja v institucije je vse globlja

Ogledalo Slovenije Od leta 2012 policija in predsednik republike še nista bila ocenjena tako slabo – Politiki ostajajo na dnu

Raziskava družbe Valicon, objavljena ob koncu prejšnjega tedna, kaže na pomembne premike v stopnji zaupanja v državne institucije. Med večjimi javnimi sistemi šolstvo na lestvici zaupanja ostaja – tako kot marca letos – na vrhu. Bolj kot šolstvu ljudje zaupajo le še malim podjetjem, civilni zaščiti in podjetju, v katerem so zaposleni.

Valiconova raziskava je narejena na panelnem reprezentativnem vzorcu, v katerega je bilo tudi tokrat vključenih dobrih 1000 ljudi. Sodelujoči v raziskavi lahko ob imenu institucije izberejo štiri možnosti: sploh ne zaupam, bolj ne zaupam, bolj zaupam, zelo zaupam. Na Valiconovi lestvici je bilo zdravstvo marca drugi najbolj zaupanja vreden javni sistem, med oktobrsko raziskavo pa je zdrsnilo za vojsko.

Vendar je zdrs zaupanja v zdravstvo vendarle razmeroma majhen, če zdravstvo postavimo ob bok policiji. Ta institucija je v primerjavi z marcem doživela največji padec. Če zaupanje, ki so ga ljudje policiji namenili med 8. in 13. oktobrom, ko je potekalo anketiranje, primerjamo z zaupanjem, ki ga je policija uživala pred tremi leti, je padec še večji. Decembra 2018 je 64,8 odstotka vprašanih policiji zaupalo ali zelo zaupalo. Oktobra letos ji je zaupalo ali zelo zaupalo 46,7 odstotka vprašanih. Decembra 2018 je bila policija med vsemi javnimi sistemi najbolj zaupanja vredna institucija – uvrščena je bila pred vojsko, šolstvo, predsednika republike, zdravstvo in druge veje oblasti. Od leta 2012, ko raziskava Ogledalo Slovenije meri zaupanje v institucije, je mera zaupanja v policijo najnižja.

Predsednik DZ prehitel predsednika države

Od začetka pandemije (in nastopa nove vlade) je izrazito zdrsnilo tudi zaupanje v institucijo predsednika republike. Od meritve novembra 2019 je padlo celo bolj kot zaupanje v policijo. Resnici na ljubo: predsedniku republike javnost zaupa bolj kot medijem. Ti so na lestvici zaupanja po novem eno stopničko pod njim. Med prejšnjimi meritvami je bila razlika precej večja. Predsednik republike je v zadnjem desetletju najvišje zaupanje užival v letih 2014 in 2019, oktobra 2021 pa je mera zaupanja vanj najnižja od leta 2012.

Pomenljivo je, da je, ko gre za zaupanje, oktobra 2021 predsednik državnega zbora prehitel predsednika republike. Podatek je toliko bolj presenetljiv, če vemo, da je državni zbor institucija z najnižjo stopnjo zaupanja. Poenostavljeno: ljudje izrazito ne zaupajo parlamentu, nekoliko bolj pa zaupajo predsedniku te institucije. Predzadnje mesto na lestvici zaupanja si delita instituciji predsednika vlade in stranke vladajoče koalicije. A tudi opozicijske stranke se z visoko stopnjo zaupanja nikakor ne morejo pohvaliti.

Sodstvo je ob predsedniku državnega zbora edina državna institucija, ki ji uspeva, da se zaupanje državljank in državljanov vanjo počasi zvišuje. Ko gre za veje oblasti, je sodstvo pred predsednikom republike, vlado in državnim zborom. Hkrati pa javnost bolj zaupa županom. Leta 2012 je bilo sodstvo na lestvici zaupanja uvrščeno bistveno niže, vendar je skozi desetletje počasi poviševalo stopnjo zaupanja.

Med poklici ljudje, kot marca, še vedno najbolj zaupajo gasilcem, ob manjšem zdrsu jim sledijo medicinske sestre, podjetniki in znanstveniki. So pa na lestvici zaupanja zdrsnili zdravniki in učitelji, čeprav so še vedno ocenjeni izrazito pozitivno. Politiki kot poklicna kategorija ostajajo na dnu lestvice zaupanja.

• Še decembra 2018 je bila policija med najbolj zaupanja vrednimi.

• Počasi raste zaupanje v sodstvo.

• Ljudje vojski bolj zaupajo kot zdravstvu.